• Datum objave: petek, 23. januar 2015
  • Aminatta Forna: Najemnik

    • Založba: Zala
    • Leto izdaje: 2014
    • Prevod: Jaka Andrej Vojevec

    Kaj hitro spoznamo, kako lahko divjanje vojne vihre v navadnem človeku prebudi tisto najhujše.

    V središče romana Aminatte Forne je postavljen vaški samotar in posebnež Djuro Kolak, ki živi na obrobju manjšega hrvaškega mesta Gost. Svoj čas preživlja v družbi dveh lovskih psov, vpet v niz začasnih, neobvezujočih služb, ki mu dopuščajo željeno svobodo in neodvisnost. Ko se mu zahoče, se odpravi v vaški bar Zodiak in tam ob kavi ali pivu z ostalimi obiskovalci izmenja nekaj vljudnostnih fraz, njegovi dnevi pa večinoma minevajo v znamenju pomirjujoče rutine. Lov v gozdovih, ki obdajajo mestece, in povsem površinski medsebojni odnosi, ki prekrivajo nakopičene zamere in skrivnosti, opisujejo življenje v tipično podeželski atmosferi. Zatišje pred viharjem pa traja, vse dokler se v modro hišo, ki stoji na robu vasi in v Djurovi neposredni bližini, ne vseli angleška družinica in s tem povsem nehote vnese nemir v umirjeno življenje na videz idiličnega podeželskega mesta.

     

    Roman je napisan v prvoosebni obliki, kot nekakšnen dnevniški zapis, prepreden s prebliski minulih dogodkov, ki jih v spomin protagonista Djura prikliče aktualno dogajanje. S prenovo zapuščene modre hiše se namreč začne tudi odkrivanje preteklosti, ki jo želi večina prebivalcev Gosta čim hitreje pozabiti. Kot je običajno v vaških skupnostih, izoliranih od mestnega vrveža in utrjenih turističnih poti, vsaka sprememba razburka mirno gladino vsakdana, pod katero zadnjih šestnajst let počivajo mračne in boleče skrivnosti. Fiktivno hrvaško mestece Gost je namreč umeščeno na področje, ki ga je močno zaznamovala vojna v nekdanji Jugoslaviji.

     

    Vpliv oboroženih spopadov na posameznika in njegovo življenjsko okolje tako predstavlja eno izmed glavnih tematik omenjenega romana. Kaj hitro spoznamo, kako lahko divjanje vojne vihre v navadnem človeku prebudi tisto najhujše. Čeprav si prebivalci Gosta prizadevajo čim hitreje pozabiti dogodke polpretekle zgodovine, Djuro, nasprotno, vidi sebe kot njenega skrbnika in nekakšnega tihega glasnika, ki ne dopusti, da bi neljubi dogodki preprosto utonili v pozabo. Naslov romana se tako nanaša na Djurovo vlogo v odkrivanju teh dolgo pozabljenih skrivnosti. Sam namreč služi kot nekakšen katalizator, ki kot najemni delavec vodi obnovo modre hiše in s tem v spomin sovaščanov prikliče boleče spomine.

     

    Vendar pa odnosi v vaški skupnosti niso edini postavljeni pod drobnogled. Pisateljica se pozorno posveti tudi razvoju in razkroju prijateljskih odnosov in družinske dinamike, ki močno zaznamujejo življenje posameznika. Djuro nam namreč kot zunanji opazovalec nudi vpogled v medosebne odnose prišlekov. Pri tem je najbolj izpostavljen lik Laure, tipične omikane Angležinje, ki lepote hrvaških naravnih danosti opazuje skozi rožnata očala navdušenega turista in si pri tem na vse pretege zatiska oči pred realnostjo posledic dolgotrajnih oboroženih spopadov. Ona in njena otroka Matthew in Grace Djura ob odsotnosti očetovskega lika kaj hitro sprejmejo v svoj krog in z njim hote ali nehote delijo svoje misli in občutja. Pri tem pa se tudi sam začne spominjati svoje družine in prijateljskih odnosov, ki jih je tekom življenja v Gostu stkal s redkimi izbranci. Roman je tako bogat s pronicljivimi opisi zapletenih medsebojnih odnosov in nadvse slikovitimi prikazi nedotaknjene pokrajine, s katero se zdi glavni junak povezan precej bolj kot s svojimi sokrajani.

     

    Morda bi se kakšnemu bralcu ob začetku prebiranja omenjenega romana zdelo nekako neprimerno, da pisateljica škotsko-afriških korenin na intimen način obravnava tematiko, ki si jo tako radi lastimo. Večina prebivalcev nekdanje Jugoslavije ima namreč takšne ali drugačne osebne izkušnje, ki se dotikajo tega nadvse travmatičnega odseka zgodovine. Vendar pa je bojazen, da je Aminatta Forna s svojim delom pretirano in škodljivo posegla v občutljivo zgodovinsko obdobje, povsem odveč. Tudi sama je namreč osebno občutila grozote državljanske vojne v Sierri Leone. Tako nam mojstrsko pokaže, da vojna predstavlja tragedijo skupnih imenovalcev, ki so enaki ne glede na geografsko lego prizadetih.

    Sorodni članki: