• Datum objave: ponedeljek, 17. oktober 2016
  • Zavetišče za zavržene rastline: Jesensko zatočišče v MGLC

    Foto: Bonino Englaro

     

    Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek sta akademski slikarki, ki sta svoje interese združili v umetniškem projektu Zavetišče za zavržene rastline.

     

    V prostorih MGLC razstavljata svoja dela, galerija pa predstavlja tudi začasno zatočišče za njune varovanke. Na zaključni dražbi 20. oktobra bosta s prodajo risb in grafik zbirali sredstva za Milojko, eno izmed prvih varovank zavetišča in njene prijateljice.

     

    Foto: Bonino Englaro

    Foto: Bonino Englaro

     

    Kdaj in kako je nastalo Zavetišče?

    AH: Uradno je Zavetišče za zavržene rastline nastalo avgusta 2015 kot umetniški ekperiment s socialnimi in ekološkimi konotacijami. V Ljubljani sem na bregu Ljubljanice našla zavržen žajbelj in nato se je porodila ideja za zavetišče. Glavna platforma je Facebook stran, kjer objavljamo fotografije naših varovank, ki jih prinesejo ljudje ali jih najdeva zapuščene ob smetnjakih.

     

    Rastline do posvojitve oskrbujeta kar sami doma. Kako ljudje sploh posvojijo lončnico?

    AH: Kontaktirajo naju lahko preko Facebook-a, telefonske številke ali emaila.

    EJH: Ob posvojitvi podpišejo posvojitveno pogodbo, s katero se obvežejo za skrb rastline, na vsaki pogodbi je tudi fotografija lončnice in njena risba ali grafika, ki jo naredi ena od naju. V posvojitveni pogodbi ne podajava navodil o primerni skrbi za izbrano rastlino, saj želiva vzpodbuditi samoiniciativnost vsakega posameznika, ki se za posvojitev odloči.

     

    Je grafike in risbe možno tudi kupiti?

    EJH: Projekt financirava iz lastnih sredstev, zato bi si želeli s prodajo najinih del zagotaviti tudi finančno podporo. Zaenkrat se še ne financirava od prodaje, saj sva z le-to začeli šele pred kratkim. Dela so bila na voljo ob odprtju podružnice v lokalu Pritličje, prodajava pa jih tudi tukaj [v MGLC] v obliki razglednic, pobarvank, brošk in natisnjene na ročno izdelane torbe in majice.

     

    Foto: Bonino Englaro

    Foto: Bonino Englaro

     

    Kako je nastal logo?

    EJH: Logo je nastal spontano in nosi vidno sporočilo zavetišča. V risbi sva izpostavili arhitekturo Ljubljane, nato pa ji dodali zelenje in lonček. Ustvarili sva še logo za Berlin, saj tudi tam obstaja podružnica zavetišča, kjer je namesto ljubljanskih zgradb narisana prepoznavna berlinska arhitektura.

     

    Kako sta pravzaprav prišli na idejo o razstavi?

    AH: S projektom sva se prijavili na razpis v ŠKUC-u, razpisan za diplomante ALUO, vendar sva bili zaradi tematike projekta predlagani za to razstavo v grafičnem centru v sklopu Ljubljana – Zelena prestolnica.

     

    Ali rastlina za vaju predstavlja umetnino in kakšna je (umetniška) vrednost celotnega projekta?

    EJH: Ne, rastlina je živo bitje s svojimi potrebami in ni nadomestljiva kot kak predmet. S projektom v galeriji sva želeli prikazati alternativen prostor cvetličarnam in trgovinam, kjer lahko rastline in ljudje sobivamo.

    AH: Opažava, da se rastlina dojema kot predmet množične proizvodnje. Umetniška vrednost je v duhovni vrednosti oziroma v sodelovanju posvojitelja in v napeljavi na razmišljanje o projektu. Pride do prepleta misli o nas samih kot o živih bitjih in odnosih med nami, živalmi in rastlinami – odnosih med vsemi živimi bitji.

    EJH: Odnosi so eno izmed pomembnih vodil tega projekta. Gre za ustvarjanje skupnosti.

     

    Rastline so nujne za obstoj človeške vrste. Se vama zdi, da ljudje cenijo prisotnost zelenja v svojem okolju?

    EJH: Zdaj, ko sva začeli hoditi tudi po domovih ljudi, ki naju kontaktirajo, opažava, da pri nas za rastline lepo skrbimo. Veseli so tudi najinega projekta, saj jim je težko zavreči rastline.

    AH: Ja, na primer zadnjič naju je poklicala gospa, ki je skupaj z vnučki umila lonce in presadila odvečne lončnice. V takšnih primerih se izrazi tista primarna ljubezen do rastlin.

    EJH: Se pa zgodi, da včasih dobiva tudi kakšen email v smislu: “Jaz bi pa potreboval en velik filodendron za svojo pisarno.” Na tak način pa ne delujemo.

     

    Sledita torej vodilu da so vse rastline enakovredne.

    AH: Tako je. V najinem primeru tudi ne gre za vrsto storitve, kjer bi si rastlino lahko izbral, temveč je v ospredju sodelovanje. Okrasna vrednost lončnice pri tem projektu ni pomembna. Posledično sva uvedli pravilo: “Ena rastlina, en posvojitelj.” S tem se izogneva izkoriščanju projekta.

     

    Kakšni so vajini cilji za prihodnost zavetišča?

    AH: Želeli bi ustvariti stalen prostor zavetišča, kjer bi skrbeli za rastline, to bi bil projektni prostor, kjer bi imeli delavnice, razstave in dogodke – tako midve, kot tudi drugi umetniki.

    EJH: Bi pa v tem prostoru želeli ohranjati nek skupen imenovalec narave, morda nek postantropocentričen pogled. Nekakšno vodilo v smislu: “Naj nam raste!” ali “Čimveč zelenega!”.

     

    Foto: Bonino Englaro

    Foto: Bonino Englaro

     

    Dodajamo še vabilo na zaključno dražbo del umetnic v MGLC, ki bo v četrtek 20. oktobra ob 18.00:

     

     

    Milojka zbira sredstva za svoje kolegice

     

    Kot vam je verjetno že znano, sem imela to srečo, da sem bila ena izmed prvih varovank Zavetišča za zavržene rastline. Tam so me oskrbeli in v dobri družbi sem pozabila slabe izkušnje, ki sem jih doživela pri prejšnjih skrbnikih ter celo poskrbela za kar trojni podmladek.

    V Jesenskem zatočišču, ki se trenutno nahaja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, smo s kolegicami spoznale mnoge izmed vas. Obiskali so nas celo otroci iz vrtca in osnovne šole ter izdelovali oblekice za naše lončke! Prijetno se je bilo družiti in moji listki trepetajo od sreče ob misli na številne moje sovarovanke, ki so od tu odšle v nove domove. In četudi sem sama že v novem domu, nisem pozabila na mnoge na novo prispele rastline, ki so sedaj v varstvu zavetišča, ki se s tem vedno bolj širi.

    Saj veste, da je sodelovanje v Zavetišču za zavržene rastline brezplačno? Toda, ali ste vedeli, da smo vse varovanke tudi modeli, ki poziramo dvema umetnicama, ki skrbita za nas? Da, čisto ta prave modelke smo! Zato sem se odločila, da bom pripravila dražbo umetniških del, na katerih smo upodobljene in na ta način zbrala sredstva za oskrbo svojih kolegic v zavetišču, sodelovanje v zavetišču pa bo še naprej ostalo brezplačno!

    Torej, se vidimo, kajne? Vas že nestrpno pričakujem!

     

    Vaša Milojka

     

    Prijazno vabljeni na dobrodelno dražbo risb in grafik z motivi varovank Zavetišča za zavržene rastline, dne 20.10.2016 ob 18.uri!

     

    Sorodni članki: