Kritično inženirstvo (razstava)

Jernej
Čuček Gerbec

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

V Aksiomi se je 27. marca odprla razstava Kritično inženirstvo, kot zaključni akt konference dan poprej. Julian Oliver, Gordan Savičić, Bengt Sjölén in Danja Vasiliev nam predstavljajo tri dela z osrednjo tematiko digitalnih omrežij.

Gordan Savičić in Bengt Sjölén ponovno predstavljata Packetbrücke, ki smo ga lahko v Aksiomi videli že leta 2013. Kopica mrežnih usmerjevalcev je lično razvrščena v krog, osvetljene žice in skupek anten pa svojo estetiko delijo z znanstvenimi fantastikami. Podobno kot ostala dela na razstavi je estetizacija predmetov samih sekundarnega pomena. Packetbrücke zaživi šele, ko gledalec prime v roke svoj mobilni telefon in preveri lokacijo. Pametni telefon bi uporabnika namreč na vsak način rad prepričal, da je v Reki, Seulu ali na kateri izmed drugih lokacij, ki jih Packetbrücke lažno prikazuje.

Popolnoma nasprotno funkcijo izvaja niz dveh anten Yagi, ki sta postavljeni ob zid, vsaka v svojem kotu. Delo Bengta Sjöléna in Danje Vasilieva Nenamerna sevanja s pomočjo anten določa natančno lokacijo mobilnih naprav v prostoru. Vizualizacijo podatkov vidimo na stenski projekciji v futuristično minimalističnem stilu. Ta orwellovski distopični prikaz služi ozaveščanju slehernika o sedanjih zmožnostih sodobnih tehnologij. V ZDA, Kanadi in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Irske podobne naprave pod imenom StingRay dandanes uporabljajo vlada in tudi zlonamerneži.

Trojica Julian Oliver, Gordan Savičić in Danja Vasiliev je že oktobra 2011 napisala manifest pod imenom Kritično inženirstvo (Critical Engineering) z namenom, da sodobne tehnologije ne sprejmemo a priori. Na konferenci prejšnji dan je bil govor o sledenju uporabnikom interneta ter kvantifikaciji in monetizaciji dotičnih podatkov. V ozadju dejanj, ki jih opravljamo na naših napravah, se vršijo transakcije, ki se jih mi sami niti ne zavedamo. S podatki, ustvarjenimi z našo uporabo, tretji kupčujejo. Z namenom zajezitve in teoretičnega ozaveščanja uporabnikov je pred kratkim Evropska unija sprejela uredbo GDPR, ki je sicer prinesla določene spremembe, a želja po zbiranju podatkov kljub temu ni uplahnila. Namen tokratne razstave je v prvi vrsti vzbujanje kritičnega pristopa do naprav, ki nas vsakodnevno spremljajo, in sodobnih tehnologij na splošno.

Avtorji nas sicer na vse to opozorijo in s tem odprejo vrata nadaljnjemu izobraževanju. Prvo gesto k bolj zasebnemu in drugačnemu pristopu do spleta ponudijo z zadnjim delom. Prodaja zasebnih omrežij, delo Juliana Oliverja in Danje Vasilieva, je materializirano v obliki prodajnega avtomata, ta je postavljen na kuliso kopalniških ploščic, polnih grafitov. Celotna stena v galerijskem prostoru se tako impromptu spremni v javno stranišče. S pomočjo ključa USB in enega evra si lahko kupimo VPN (virtualno privatno omrežje), na voljo imamo štiri destinacije: Tajvan, Mehiko, Islandijo in Južno Ameriko. Te so bile izbrane, saj ne sodelujejo v nobeni od alians spletnega nadzora. S pomočjo VPN-ja lahko brskamo po spletu z več anonimnosti.

Za izrazito politično razstavo je nevtralna pozicija del presenetljiva. Avtorji se v svojih delih kar se da umaknejo jasnemu komentarju. Namesto tega zmožnost sodobnih tehnologij povsem razgalijo in predstavijo transparentno. Nenamerna sevanja posežejo v naš osebni prostor in nam to tudi predstavijo na veliki projekciji, Packetbrücke nam brez sramovanja laže v obraz in s tem odpira dualnost tehnologije, ki nam lahko deluje v pomoč ali škodo. Edino z delom Prodaja zasebnih omrežij se avtorji jasno postavijo na stran slehernika in njegove pravice do zasebnosti. Brez slednjega bi bilo možno razstavo razumeti zgolj kot slavljenje sedanjih zmožnosti, neke vrste vojaške parade, pri kateri tehnologija nadomesti tanke. Vendar ta mala gesta pomaga zasidrati celotno razstavo kot politično usmerjeno. Gre za aktivizem, ki svoje poslanstvo vidi v širjenju znanja. Gledalca avtorji motivirajo k razmisleku tako skozi neprijetnosti. Kaj hitro se lahko zavemo, da so te tehnologije med nami in smo nevede lahko kadar koli pod nadzorom.

Foto: Janez Janša/Aksioma