3. april, 2019 / Oder / Recenzija
Živa Kadunc je leta 2017 zaključila Srednjo in vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana, kjer je obiskovala program Umetniška gimnazija: smer sodobni ples. Izobraževanje se trudi nadaljevati na Fakulteti za matematiko in fiziko, konkretneje na programu Matematika. V predstavah so želi videti interdisciplinarnosti, saj jo zabavajo vse možne korelacije - predvsem med umetnostjo in matematiko.

Gašper Kunšek in Žigan Krajnčan: Alien Express: DRUGI LET

Živa
Kadunc

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si
Premiera: 23. 3. 2019
Ideja, koreografija in izvedba: Gašper Kunšek, Žigan Krajnčan
Glasba in izvedba: DJ SunnySun in Kristijan Krajnčan
Oblikovanje svetlobe, video in fotografija: Borut Bučinel
Dramaturgija: Andreja Kopač

V Kinu Šiška smo si lahko 23. in 24. marca ogledali neobičajen format novega plesnega prvenca Žigana Krajnčana in Gašperja Kunška. Predstava z naslovom Alien Express: Drugi let je inovativno segmentirana fuzija različnih plesnih in glasbenih zvrsti ter kljub temu, da bi jo lahko smatrali kot nadaljevanje prvega dela Alien Expressa, deluje kot dodelana in predvsem samostojna celota.

Plesalca pričneta Drugi let v tišini,s kontaktno improvizacijo, tehniko sodobnega plesa, ki vključuje najmanj dva plesalca in temelji na komunikaciji z gibanjem teles plesalcev. To je bil očitno tudi pomemben del Prvega leta, saj kmalu začneta duhovit pogovor o tem, da to, kar sedaj počneta, ni nič novega. S prevpraševanjem uvajanja novosti ali svežega principa v predstavo publiko povedeta v premislek, kaj dela predstave sveže in inovativne. Razmišljamo, kaj se na odru lahko zgodi, kar bi bilo zares inovativno in še nevideno, saj je ravno lastnost novega ta, ki do neke ne-majhne mere determinira kakovost predstave.

Še vedno v okviru kontaktne improvizacije, a z jasneje začrtanim premislekom o vsakem naslednjem gibu (z vsakim gibom seveda iščeta novosti), drug drugega s suverenim obvladovanjem teles popeljeta v iskanje stimulusa, ki ga telesno nakažeta kot materialno reč – nekakšna krogla energije. Začneta si podajati ta materializirani stimulus – ko ga eden ulovi, sproži to v njegovem telesu premik. Ne ostaneta pa le pri podajanju stimulusa en drugemu, temveč tu vključita še svetlobo (kroglo podata reflektorju, ta zasveti) ter oba glasbenika, ki sta prisotna na odru: DJ SunnySun in Kristijana Krajnčana; prvi daje od sebe avditiven pridih urbanega, elektronskega, drugi pa, znan tudi kot Drumming Cellist, jazzovsko konotacijo. Stimulusna sekvenca traja kar nekaj časa, a se publiki čas ne vleče, saj gre za zabavno, zanimivo in predvsem novo ali vsaj izredno redko videno idejo.

Ekspresivno gibanje in prepletanje plesa z gledališkimi elementi, na primer mimom, ohranja svežino Drugega leta, ki sicer precej upravičeno razpolaga z vsemi možnimi aspekti performativnih umetnosti. Žigan se, denimo, predstavi še s svojim malo manj znanim talentom: petjem, in nas preseneti še na tem področju. Nasploh se zdi, da plesalca iščeta meje ustvarjanja – tudi v smislu formata predstave, ki postaja več kot le plesna oziroma gibalna, to pa se kaže v rabi glasbe in delu s svetlobo -, kar pa se trenutno publiki kaže le v obliki nadgradnje plesalcev in izboljšav tako v konceptualnem kot telesnem smislu. Če plesalcema sledimo že dlje, namreč opazimo, da se njun gibalni jezik seveda spreminja ter da, pomembneje, raste, napreduje in dodaja nova znanja.

Zaradi izjemne telesne usklajenosti že dolgo sodelujočih plesalcev potekajo prehodi med segmenti predstave tekoče in skorajda neopazno – približno tako neopazno, kot med celotno predstavo Žigan in Gašper v sodobni ples spretno vpletata prvine in tehnike hiphopa, kar pa poda nepričakovane in estetske rezultate. Ta utečenost vseh elementov je, kot že rečeno, prisotna skozi celotno predstavo, kar jo dela zelo gledljivo, metode koreografiranja obeh plesalcev pa opazne.