Tom Veber: Pesmi
***
Pod platanami
nekega jutra
vsrkujem samoto
dokler ostaja
žalost
je vzpostavljeno
ravnovesje
vsi odtoki
so prosti.
***
V ozkem čolnu
sva drsela preko Drave
z najinimi jeziki
sva hranila morske leve
spomnim se da je
tisto poletje snežilo
tvoje jamice v licih
so me spominjale
na popke vrtnic
po dežju.
***
Rodil sem se
ob ustju tvojih mokrih nog
nežno si me zibala
skozi lahno valovanje
svojega telesa
odrastel sem
začel brcati
in stopil na kopno
v spomin
si mi podarila
solzo.
