29. november, 2015 / Literatura

Pascal Bruckner na 31. slovenskem knjižnem sejmu

Mateja
Arnež

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

“Vem samo to: ker sem moral misliti zoper njega, me je prisilil, da sem si izostril mišljenje. Jaz sem njegov poraz: to je najlepše darilo, kar sem jih prejel od njega.” (160)

 

Zgornji citat je le eden izmed odlomkov iz Brucknerjevega najnovejšega romana, Pridni sinko, o katerem je avtor v okviru knjižnega sejma spregovoril z voditeljem Jaroslavom Skrušnym. Pri pisanju avtobiografskega dela je šlo predvsem  za terapevtsko početje, s katerim se je znebil sovraštva do svojega tiranskega, antisemitističnega očeta, ki ga je, kot pravi, “ubil” s knjigami svojih nadomestnih očetov in moralnih vzornikov.

 

Eden izmed njih je bil Sartre, za katerega je  povedal, da je bil neverjetno slep za stvari, ki so se dogajale okoli njega, zaradi česar ga imenuje za “filozofa angažmaja, ki se sam ni nikoli angažiral”. V nadaljevanju  je v navezavi na svoj roman spregovoril še o  učitelju Rolandu Barthesu in študentski revoluciji, ki je leta 1968 pomenila zadnje dejanje protitotalitaristične misli v Franciji. Takratni predstavi, da je šlo za veliko proletarsko revolucijo, se Bruckner danes smeji in pravi, da je šlo v resnici “ za gibanje, ki je pripeljalo nov veter in prekinilo s fascinacijo zahodne inteligence ne le nad Sovjetsko zvezo, tudi nad maoizmom, vietnamizmom, kastrizmom …”

 

Pogovor ni minil brez ozira na aktualne dogodke;   Trenutno stanje razume kot vojno, ki bo po njegovih besedah dolga, “ker ni sovražnika”, v Odmevih pa je dodal še, da “prava vojna poteka v Franciji in Evropi, kjer so skrajneži, ki se skrivajo za muslimanskim prebivalstvom. To ni običajna vojna. To je naša težava.” Rešitev trenutnih problemov  vidi v t. i. zmernem islamu, kar pa se ne bo zgodilo za časa našega življenja. V nadaljevanju se je  dotaknil tudi teme džihadizma, ki se mu pridružuje vedno več mladih fantov, ker jih je strah svobode, saj ne zmorejo živeti kot svobodni možje. Prepričani so, da je smrt največje darilo, ki ga lahko dajo živim, ob čemer pa v resnici ne gre za strah pred smrtjo, temveč za strah pred življenjem, svobodo in (napačno) izbiro.

 

Na koncu je spregovoril še o današnji vzgoji, ki naj bi bila ultraliberalistična in zgrešena, saj proizvaja otroke, ki se vedno raje zatekajo v nasilje in so brez kompasa.

 

Po zaključku je sledilo podpisovanje Brucknerjevih knjig, ki so jih obiskovalci lahko kupili po znižanih cenah.

 

 

7266025