Katja Gorečan: Neke noči neke deklice nekje umirajo

Uvod
v sanjah me je obiskala čarovnica, sežgana na grmadi. v tretjem mesecu nosečnosti.
obiskovala me je v sanjah, skupaj s podobami obešenih deklic.
deklice visijo s stropa.
telesa deklic. njihove noge bingljajo v prazno.

Deklica 1: In jaz komaj diham
Deklica 2: In jaz komaj diham
Deklica 3: In jaz komaj diham
Deklica 4: In jaz komaj diham
Deklica 5: In jaz komaj diham
Deklica 6: In jaz komaj diham
Deklica 7: In jaz komaj diham
* * *

duhovi potujejo po vseh stenah hiše.
zato jih imamo radi, ker nas spominjajo, da je nekoč nekaj živelo tukaj.
preden so bila stanovanja,
so živeli v teh kleteh,
v teh zaprašenih podstrešjih.
pred nami so živeli v tleh in zdaj se ta tla podirajo.

3. prizor: rojstvo mrtvega otroka

polna luna. in nekaj čudnega se dogaja. ne vemo, kje smo. a nekje moramo biti.

Deklica 1: tisto noč je v sanjah rodila mrtvo deklico

Deklica 2: kot vse njene matere pred njo

Deklica 3: rojevala je mrtvega otroka nekaj časa

Deklica 4: na svoji postelji v spalnici

Deklica 5: nikogar ni bilo zraven nje

Deklica 6: rojevala je in bila je brez besed

Zbor: ni se drla

ni kričala

popolnoma tiha je bila

Deklica 7: ko je otroka spustila iz svojega telesa

Deklica 1: otroka

Deklica 2: ki ni dihal

Deklica 3: ni kričal

Deklica 4: se ni premikal

Deklica 5: ga je pokrila z belo rjuho

Deklica 6: da ne bi nihče videl

Deklica 7: njenega mrtvega otroka

Zbor: takrat je postelja je začela krvaveti

v naslednjem trenutku se je znašla v beli bolnišnici
                 /leži obrnjena stran od nas in nam kaže hrbet/

Deklica 1: moški pride do nje da jo poboža

Deklica 2: V TEM TRENUTKU SE MORAMO ZAVEDATI

Deklica 3: ona ničesar ne občuti več

Zbor: ONA NE ČUTI NIČESAR/ NIČESAR VEČ!
                                          prazno

Deklica 1: obleži na tej postelji
                                       umirjeno

Deklica 2: nekaj minut
                                      zibljajoče

Deklica 3: nekaj ur
                    v breztežnem stanju

Deklica 4: nekaj dni
                  ničesar ni nikjer več

Deklica 5: nekaj mesecev
                 kje je življenje, ki sem ga rodila

Deklica 6: nekaj let

Deklica 7: nekaj življenja

                                  zbor: pokrila je svojega mrtvega otroka

(jočejo, ampak naskrivaj)

                                  da ne bi nihče videl

(jočejo)

                                  pokrila je svojo mrtvo

(jočejo, ampak vidno)

                                  hči z belo rjuho

                                 da ne bi nihče videl

padejo s celotno težo na tla

                                 krvaveti njenega srca