Janez Dreu: Drugačne želje

Bele, mehkobne, neznatne kristale
ujemajo livade, vrhovi smrek,
vejevja slečenih dreves.
 
Spokojna pokrajina,
solsticij že za hrbtom;
željá polna kri po žilah polje.
 
V belini in drugod skrivaj, po tihotapsko,
so prikriti drobni organizmi,
ki vse zapletajo, prepletajo.
 
Želje so drugačne kot obsorej.
 
Iz te čobodre izvlečeš
najboljše od najboljšega.
 
Zakleneš se v svoj stolp resnice
brez sleherne poti nazaj.
 
Želje so drugačne kot obsorej.