18. julij, 2019 / Literatura / Recenzija
Aleš Jelenko (1986), magister managementa; pesnik, pisatelj in urednik ter prejemnik nekaterih (ne)pomembnih literarnih nagrad na slovenski in tuji sceni. Izdane knjige: Spopad z moralo (Ekslibris, 2010), Kontejner (Volosov hram, 2016), Prvinska govorica (KC Maribor, 2017) in (Ne)obstoj (Volosov hram in JSKD, 2018).

Feri Lainšček: Zadoščenje

Aleš
Jelenko

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si
Založba: Litera
Leto izida: 2019

Feri Lainšček, pisatelj, pesnik in scenarist ter dvakratni prejemnik nagrade kresnik, se je tokrat preizkusil v vlogi pisca kriminalke z izbranim naslovom Zadoščenje. V oči najbolj pade krasna naslovnica v črno-zlati kombinaciji s silhueto možakarja in krogom, jing-jangom pravzaprav, v katerem lebdita (se dvigujeta/padata?) dve ženski telesi.

Kriminalni roman obsega dve poglavji – Najdaljša noč ter Sanje in resničnost. V prvem delu se roman osredotoča na življenje mlade Barbe Knne, za katero že takoj na začetku izvemo, da se ji prikazujejo neke zlovešče podobe, za katere pa takrat pravzaprav ne ve, kaj pomenijo. Glavna akterka je prikazana zadržano, morda celo rahlo introvertirano: »Barbe Knne pa ni šla zvečer še nikoli ven, razen kdaj z mamo v gledališče, na koncert ali otvoritev razstave.« Ko pa se vendarle s prijateljico Reni Weinachten, ki je sicer njeno popolno nasprotje – zato sta v knjigi poimenovani tudi Polbela in Polčrna (morda aluzija na jing-jang na naslovnici) –, prvič odpravi na večerno pohajkovanje po klubih, doživi najbolj travmatično izkušnjo – posilstvo.

In tako počasi prestopimo v drugi del knjige, kjer na sceno stopita inšpektor Kosmas Schwarz in tehnični inšpektor Herman Muller. In na vrsti je preiskava (zaslišanja, zbiranje dokazov ipd.). Vse skupaj se zaplete na točki, ko ugotovita, da žrtev morda sploh ni žrtev, pač pa je vse skupaj izmišljotina. Šele tukaj – dokaj pozno – pravzaprav knjiga ponudi smrt enega izmed likov v romanu, tako da zgodba polnokrvno stopi v kriminalko. V relativno kratkem času na nenavaden način umre še več ljudi, zdravstvena stroka pa razlogov za smrt nikakor ne more doumeti. Na tem mestu Lainščkov krimič (v sosledju s prividi glavne akterke) zaide v fantastiko oz. v polje paranormalnega: »Imamo nekaj, česar še živ bog ni videl. Tudi dohtarji se le gledajo in molčijo.« In glede na to, da se preplet večih žanrov dogaja poredko, lahko to Zadoščenju štejemo samo v plus. Na ta način namreč bralec stopi iz cone pričakovanj in se skupaj z liki poda v neznano.

Tako se v romanu začnejo kazati skrivnostne sile, v ospredje pa stopajo tudi družinske skrivnosti. Vendar pa je za dober krimič skoraj nujno, da se lik detektiva oz. inšpektorja izriše do potankosti in da bralcu ponudi nekaj oprijemljivega (spomnimo se samo inšpektorja Vrenka pri Avgustu Demšarju ali Hercula Poirota pri Agathi Christie), za kar ga lahko skozi ves roman drži. Inšpektor pri Lainščku nima nekih značajskih posebnosti ali zanimivosti, ki so tako zelo značilne za to vrsto žanrskih tekstov, in to je, po mojem mnenju, pomanjkljivost pri Zadoščenju. Predvsem v dialogih Kosmas Schwarz deluje malce umetelno: »Ti pa si slika. Vse drugo se ti mota po glavi, le resnica ti očitno smrdi. Jaz, vidiš, celo življenje lovim to resnico, ker si drugače svoje službe ne znam predstavljati.«

Roman se zaključi dokaj hitro. Razplet bi zagotovo lahko bil daljši, kar bi dalo branju (še) večji užitek, saj po prebrani knjigi dobimo občutek, da smo bili za nekaj strani prikrajšani. Vseeno pa povsem na koncu izvemo, da je Lainšček idejo za roman dobil v reviji: »Njeno pričevanje, objavljeno v reviji Spiritus, mi je pri snovanju romana veliko pomagalo /…/.«  Ob izidu je avtor dejal: »Zgodba o deklici, ki sproži dejavnost astralnih sil, mi je sicer znana že od leta 1992, ko sem jo deloma opisal v romanu Astralni niz. Vmes je preteklo celih 27 let. O fenomenu sem medtem izvedel veliko več /…/,« kar seveda pomeni, da je ideja tlela dolgo časa. Kakorkoli, knjiga je lahkotna in berljiva. Pričakujemo lahko, da bo dosegla večje število bralcev, sploh v teh vročih poletnih dneh … Morda pa kmalu na plaži vidimo koga s knjigo v črno-zlatih platnicah.