9. 6. 2020 / Literatura / Recenzija

Feliks Plohl: Vsi moji grehi

Založba: Beletrina
Leto izida: 2019

Ko je človek soočen iz oči v oči s svojo neizogibno umrljivostjo, se v njem nekaj korenito premakne. Prevzame odgovornost za svoje življenje, preživetje, in zaveda se, da mora izkoristiti intenziteto svojega doživljaja.

Feliks Plohl je svoj avtobiografski roman napisal v zaporu, kjer ljudje pristanejo zaradi svojih grehov, zakaj in kako se je tam znašel, pa bralec v knjigi ne izve. Skozi napeto, cinično pripoved spoznamo izjemno slojevito osebnost in značajske lastnosti, ki človeka pripeljejo do mej. Družbenih in tistih notranjih, v človeku. Skozi njegove oči je svet poln priložnosti in možnosti.

Roman je vsebinsko razdeljen na devet pripovedi in vsako poglavje je vpogled v različno življenjsko obdobje. V pomešanem časovnem zaporedju nas popelje na različne konce sveta in časovni stroj deluje v ravno pravšnjih intervalih, da se junak skozi pripoved zmehča in olupi do svojega bistva, do nedolžnega otroka brez mask. No, do tja ne pridemo povsem. Vemo pa, da njegovo otroštvo ni bilo lahko in je vse odtlej za preživetje potreboval zvrhano mero iznajdljivosti in poguma. Kakšen je človek, ki zmore hoditi po robu in vzdržati pritisk odklona od ustaljenih poti? Nekdo, ki je zmožen preživeti fizični napad na smrt ljubosumne geto črnke, v lakoti priseljenske krize jesti pasje brikete, nekdo, ki je v vojni zmešnjavi nasilja, drog in testosterona sposoben presojati, kdo je pravi prijatelj?

Avtor v romanu opisuje številne kraje, kjer je nekaj časa živel in so ključni za poznavanje njegove zgodbe. Pripoved se začne v Ameriki, kjer spoznamo imigrantskega zapornika, ko po telefonu zaprosi za roko baby mamo, ki se z njim odpravi v neznano državico Slovenijo, na drug konec sveta. Imata precej nezdravo razmerje, ki temelji na telesni privlačnosti, trmi in izkoriščanju zaradi vize in v katero je (na žalost) vpleten in zapleten otrok, ki hrepeni po očetovi ljubezni.

Za časa svoje gangsterske kariere Feliks baby mamo vara in se prepušča užitku omame v samem jedru razvrata, Las Vegasu. Z drogo se sreča večkrat, ne le na strani uporabnika, ampak tudi kot preprodajalec po hollywoodskih ulicah. Občutek dobimo, da ima situacijo pod kontrolo, a včasih se omamljen spotakne in pobegne pred življenjem, ki je kruto ali dolgočasno.

V Sloveniji se Feliks kljub svoji inteligenci zaradi jezikovnih preprek težko vklopi v realnost in ker se z usodo ne sprijazni zlahka, takrat pobegne v Ameriko. Najprej v Kanado in nato naprej v ZDA, kjer je sam, lačen, umazan in brez prebite pare.

V mladosti v Bosni kot vojak z ostalimi mladimi fanti spozna intenzivnost vojne. Njihov fokus je preživetje, obramba, merjenje moči in občasno druženje ob rakiji in travi. Ob srečanju s trdimi drogami in tistimi, povezanimi z njimi, ugotovi, kdo so pravi prijatelji in da je za življenje odgovoren sam.

Na poročnem potovanju v Mehiki poskuša imigrirati v ZDA in splezati čez visok zid sredi puščave, obkrožen s policijsko kontrolo. Medtem ko mu na roke priklenjajo lisice, mu policaji priznajo pogum in neverjetno vztrajnost.

Očetov jezik – slovenščina je pisateljev trn v peti, kar bi lahko bila ključna prepreka pri pisanju, pa vendarle beremo njegovo knjigo. Vsebina in močna volja do življenja sta v tem primeru pomembnejši lastnosti pripovedovalca od tiste besedne. Piše izrazito samozadostno, iz moške perspektive, prežete s testosteronom, konstantnim dokazovanjem in zmagovanjem situacij. Jezik je robusten, poln vulgarizmov, a preprosto učinkovito, duhovito in direktno nas popelje čez prigode izjemno zanimivega lika, za katerega ne dvomim, da je svoje bivanje doživel v celotnem spektru. Od trpljenja do radosti, smrti do življenja, od meje na eni do meje na drugi strani. In še čez. Predstavi in oriše nam življenje na robu, pa tudi izobrazi nas, kako neprijetno je to lahko.

Že v otroški igri se pojavi vprašanje: »Boš lopov ali policaj?« Sta si moralna roka, zaščita, in tisti, ki je zaradi okoliščin prisiljen biti njegov nasprotnik, kriminalec, morda precej podobna? V tej knjigi še ne izvemo, zakaj se je Feliks v zaporu znašel. Je pa to zanimivo vprašanje, ki se ga loteva tale članek. Morda nam o razlogih kaj več pove v svojem prihodnjem romanu. Feliks Plohl ima za rokavom gotovo še marsikatero pripoved, ki bi jo iz radovednosti na mah požrli.