• Datum objave: sreda, 14. marec 2018
  • Fabula: Tehnologija: upanje ali prekletstvo prihodnosti? (9. 3. 2018, Pritličje)

    V multimedijski dobi poplave informacij in njihove široke dostopnosti se marsikdaj že kar samo po sebi zastavlja vprašanje o varnosti moderne tehnologije. Čeprav nam ta življenje nedvomno lajša, pa vseeno ni razloga, da do nje ne bi smeli biti skeptični. Pa vendar: v kolikšni meri lahko tehnologijo označimo s »pozitivnim« predznakom in v čem se nahajajo njene pasti? Smo ujeti v njeno prekletstvo, iz katerega ne bomo našli izhoda, ali nam tehnologija vendarle prinaša nekakšno upanje na »odrešitev«? To je le eno izmed vprašanj, o katerih je tekla beseda 9. marca na okrogli mizi z naslovom Tehnologija: upanje ali prekletstvo prihodnosti?, pri kateri so sodelovali Urška Sršen, soustanoviteljica podjetja Bellabeat, Primož Škraba, strokovnjak za umetno inteligenco z Instituta Jožef Stefan, ter Vuk Ćosić, multimedijski umetnik in specialist za nove tehnologije.

     

    Dogodek v sklopu Fabule se je vsebinsko navezoval na uvodno predavanje Terryja Eagletona o pomenu upanja v današnjem svetu, povezoval pa ga je Izak Košir. Krajši uvodni predstavitvi vseh treh udeležencev pogovora je sledilo vprašanje o položaju in vedno hitrejšem razvoju umetne inteligence ter ob tem pojavljajočih se teorijah zarote, da bodo računalniki »prevzeli svet«. Po besedah Primoža Škrabe umetna inteligenca dandanes opravlja izjemne naloge, a prave apokalipse za zdaj še ni na vidiku. Kljub temu, da pravega razloga za skrb (še) ni, pa se moramo vendarle zavedati, da tehnologija nikoli ni nevtralna, temveč je produkt nas samih oz. družbe. Po mnenju Vuka Ćosića le-ta namreč vedno vsebuje naše predsodke in na ta način deluje kot »ojačevalec« družbenih odnosov, ki pa niso vedno nujno pozitivni. Ravno to, kakor tudi dostopnost tehnologije, pa pogosto privede do težav oz. problema, ki se ga premalo zavedamo – škodljivih interesov in zlorab tehnologije.

     

    Na tej točki so se udeleženci okrogle mize dotaknili tudi položaja žensk znotraj start-up podjetij in sveta IT-ja, nadalje pa se posvetili perečemu problemu o zlorabi oz. varstvu (osebnih) podatkov in (ne)vednosti ter zavedanju širše družbe. Dejstvo je namreč, da tehnologija vedno prednjači, medtem ko odgovornost zanjo pravzaprav nosimo mi. Po mnenju Primoža Škrabe je družba nagnjena k temu, da svoje (osebne) podatke »prodaja«, in to zelo poceni; na nas samih je torej, da poiščemo meje, kajti tehnologija sama ne bo rešila ničesar.

     

    V nadaljevanju se je pogovor med udeleženci vrtel okoli vprašanja, koliko mi sami delamo za tehnologijo in koliko ona za nas, pri čemer prihaja do velikih polarizacij. Ali tehnologiji torej dajemo več, kot od nje prejmemo v zameno? V prid slednjemu po mnenju Urške Sršen gotovo govorijo napredki v zdravstvu, ki s pomočjo sodobnih tehnologij (kjer pa ne sme biti prostora za površne aplikacije) ljudem pomaga. Seveda pa se tudi tu pojavlja dilema o poplavi informacij, njihovi škodljivosti ter o tem, kako družba le-te filtrira oz. če je tega sploh zmožna. Možnost urejanja informacij in njihovega izpostavljanja širši družbi (o čemer med drugim priča tudi denimo Wikipedia) nadalje privede do širjenja napačnih informacij (t. i. »fake news«) prek družbenih platform, kot tudi vsiljevanja potrošništva ter tekmovanja za prestižnost.

     

    Zaključek, do katerega so ob koncu srečanja prišli vsi sogovorniki, je v tem, da se v dobi informacijske poplave zdi nujno spodbujati kritično mišljenje in proaktivnost ljudi, saj nas tehnologija le na ta način ne bo »zasužnjila«. Navkljub različnim polom in predznakom tehnologije sklep okrogle mize ostaja nedvoumen: čeprav tehnologija znotraj kapitalistične družbe (ki je navsezadnje tudi katalizator napredka) prinaša mnogo ugodnosti, jo je treba nujno tudi (znati) regulirati. Slednje pa je možno le s privzgajanjem obrambnih mehanizmov in lastnim prevzemom odgovornosti. Okrogla miza se je zaključila z vprašanji s strani publike, debata pa se je odvijala ravno v smeri polarizacije sodobne tehnologije in njenih napredkov v zdravstvu.

     

    Avtor naslovne fotografije: Matej Pušnik

    Sorodni članki: