• Datum objave: torek, 27. september 2016
  • Steve Rachmad: »Zaradi glasbe iz Detroita sem tukaj, kjer sem.«

    Poleti smo na festivalu Movement v Tisnu klepetali s Stevom Rachmadom, ki je širši javnosti poznan kot boter nizozemske techno glasbe, nastopajoč pod različnimi aliasi, kot so Steve Rachmad, Sterac ter Ignacio. Pogovarjali smo se o vplivu techna iz Detroita, njegovi trenutni glasbeni produkciji ter aktualni elektronski glasbeni sceni.

     

     

     

    Živijo, Steve, kaj si počel v zadnjem času?

     

    Veliko nastopam in potujem naokoli, ko pa imam vmes vsaj malo časa, ustvarjam glasbo, predvsem remikse. Prejšnji teden sem bil na festivalu Welcome to the Future v Amsterdamu, še nekaj tednov nazaj pa na zelo prijetnem alternativnem hipi festivalu Fusion v Nemčiji. Toliko stvari se mi dogaja v zadnjem času, da včasih sploh ne vem več, kje sem bil prejšnji teden (smeh).

     

    Trenutno se nahajamo na Movementu, festivalu elektronske glasbe, ki se od leta 2006 odvija v Detroitu na dan spomina žrtev oboroženih sil Združenih držav. Na festivalu v Detroitu si nastopil že leta 2011 in dve leti kasneje, tokrat si pa na prvi izdaji festivala, ki se odvija na Hrvaškem. Mi lahko zaupaš, kakšen vpliv je imela nate glasbena scena iz Detroita?

     

    Zaradi glasbe iz Detroita sem tukaj, kjer sem. Že od začetka sem namreč pretežno sledil glasbeni sceni iz Detroita in Chicaga, ki imata tudi najpomembnejši vpliv na mojo kariero. Pri produkciji sem črpal inspiracijo iz detroitske glasbe, pa tudi pri nakupu in poslušanju glasbe. Seveda ne vedno, ampak večino časa. Detroit je bil vedno zelo pomemben zame, ne kot mesto samo, temveč kot kraj, od koder prihajajo vsi pomembni producenti.

     

    Je to morda zato, ker je Detroit zelo močno vplival na Amsterdam, od koder prihajaš?

     

    Mislim, da je Amsterdam vedno sledil Detroitu in Chicagu. Amsterdam je vedno z dobrodošlico sprejemal glasbo iz Združenih držav, Italije, Anglije, Belgije itd. Vedno je bil odprt za te stvari, in ker imamo vse pomembne trgovine z glasbenimi ploščami, ki so med prvimi izdajale to vrsto glasbe, se je tu razvil interes novega glasbenega žanra.

     

    To bo tvoj prvi nastop v Tisnem, sicer pa si na Hrvaškem že nekajkrat nastopil. Kaj meniš o tukajšnji elektronski glasbeni sceni?

     

    Da, to je bilo že nekaj časa nazaj, ko je Petar Dundov organiziral dogodke, kamor sem bil vedno vabljen. Petar se je trudil vzpostaviti dobro glasbeno sceno, ampak je vedno naletel na napačne ljudi, ki so imeli v mislih le zaslužek. Mislim, da je bil to ključni razlog, ki je omrtvil elektronsko glasbeno sceno na Hrvaškem, zato tu tudi sam nisem nastopal. Mislim, da nova generacija poskuša začeti vse na novo, Hrvaška je ponovno pripravljena pokazati, kako se dobro zabava.

     

    Omenil si Petra Dundova. Kako se je vajino sodelovanje razvijalo skozi leta?

     

    Petra sem spoznal nekaj let nazaj, saj sva bila pri isti glasbeni agenciji. Skupaj sva ustvarila EP ter številne druge reči. Postala sva prijatelja in veliko pohajkovala tudi po Zagrebu. Zdaj se vidiva le sem ter tja, na primer danes na Movementu, nekaj tednov nazaj na festivalu Fusion ter včasih na Circolocu na Ibizi. Oba sva precej zasedena, veliko potujeva, meni pa veliko časa vzame tudi skrb za hčerko.

     

    Širši javnosti si poznan kot boter nizozemske techno glasbe, nastopajoč pod različnimi aliasi, kot so Steve Rachmad, Sterac, Ignacio, itd. Pod katerim imenom nastopaš v zadnjem času največ?

     

    Vseh aliasov ne uporabljam več. Najpomembnejše aliase, ki sem jih uporabljal, so bili Sterac, Sterac electronic in Parallel 9. Odločil sem se ohraniti le nekaj teh, saj bi s preostalimi le zmedel množico poslušalcev. Stvari želim ohraniti kar se da preproste in uporabljati aliase, osnovane glede na glasbeni stil. Parallel 9 tako odraža bolj “dubby” glasbo, Sterac temačen “berghain techno”, Steve Rachmad pa ima več različic – lahko je disco, techno ali pa deep house. Lahko je tudi techno, ampak ne pretežek v primerjavi s Steracom.

     

     

     

    Ali je mogoče narediti vzporednico med aliasi, ki jih uporabljaš, in tvojimi ključnimi življenjskimi iztočnicami?

     

    Ne. V preteklosti sem začel s prvim aliasom “Black Scorpion”, kasneje pa sem bil primoran oblikovati nova imena, saj sem si želel glasbo izdajati tudi pri drugih glasbenih založbah. Trdo sem delal in vsak mesec izdajal novo glasbo. Želel sem biti povsod malo  in zato sem si ustvarjal številna nova imena.

     

    Kako bi primerjal amsterdamsko elektronsko glasbeno sceno, od koder prihajaš, z najboljšimi svetovnimi klubi, kjer si nastopal do sedaj? Kako gledaš na razvoj glasbene scene sedaj, ko sta kluba Trouw in tvoja prejšnja rezidenca, Studio 80, zaprla svoja vrata?

     

    Veliko ljudi želi najti novo lokacijo, ki bi bil novi “Trouw”. Klubi želijo posnemati stil Trouwa in Berghaina zaradi načina, s katerim ljudje gledajo na tovrstne klube. Ekipa Trouwa je zdaj odprla novi klub z imenom De School, kjer sem prvič nastopal to soboto, po festivalu Welcome to the future.

     

    Kako je bilo?

     

    Na plesišču je bilo sicer malce pretemno, komaj sem videl ljudi pred sabo, razen tega pa se mi je zdelo super. De School poleg kluba obsega tudi restavracijo, vrt, umetniške prostore in telovadnico. Klub je zdaj na drugem koncu mesta v malce bolj industrijski soseski. Sam v njej ne bi živel, saj mi predmestja niso všeč, ker sem bolj mestni človek. Lepo pa je videti, da tudi v takšnih predelih skušajo nekaj ustvariti, saj se sicer v takšnih krajih ljudje ne bi toliko družili. Težko sodim o samem klubu, saj sem ga obiskal le enkrat. Mislim, da bi moral iti tja večkrat.

     

    Še vedno živiš v Amsterdamu?

     

    Da, živim v centru Amsterdama, rojen pa sem bil na jugu. Svoj studio imam sicer drugje, v majhni hišici v centru.

     

    Če se dotaknemo tvoje glasbene produkcije, nam lahko zaupaš, kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti?

     

    Veliko stvari moram dokončati, za kar mi zmanjkuje časa. Trenutno delam na remiksu Andree Olivie pri založbi dua The Martinez Brothers. Poleg tega delam tudi na remiksu klasične nizozemske skladbe iz 90-ih, ki je bil v začetkih house glasbe velik hit na Nizozemskem. Končujem tudi svoj LP ter album za Tom Tragovo založbo “Voyage Direct”. To bo popolnoma drugačna glasba – niti techno niti house, temveč elektronika iz 80-ih. To je neke vrste glasba, s katero sem odraščal. Take plošče sem poslušal že kot otrok in od tod sem črpal tudi veliko inspiracije. Plošča bo nekakšna mešanica disco, electro in soul glasbe.

     

    Meniš da se disko glasba vrača nazaj na sceno?

     

    Ja, ampak jaz sem tovrstno glasbo vedno produciral, saj sem odraščal v 80-ih. To je bilo tudi moje najljubše glasbeno obdobje. Vedno so me navdihovali bobni, sintisajzerji in vsi instrumenti iz mojega obdobja odraščanja.

     

    rachmad-2

    Sorodni članki: