14. 2. 2021 / Glasba / Recenzija

Rhye: Home

Datum izida: 22. januar 2021
Založba: Loma Vista 
Produkcija: Michael Milosh  

Mike Milosh je s projektom Rhye v leto 2021 vstopil z novim albumom, ki nosi pomenljiv naslov Home, čeprav se je snemanje začelo še pred izbruhom pandemije. Tudi zaradi snemanja in produciranja v  domačem studiu, kar se z današnje distance zdi skoraj preroško početje, je podoba albuma zaznamovana s pretanjeno intimo in zvokom, v katerem se Milosh počuti najbolj domačega – z minimalističnim elektro popom.

Element, ki je neizogiben prepoznavni znak projekta Rhye, je Miloshev androgeni vokal, ki ga uporablja kot lebdečo strukturo nad mehko elektronsko podlago. Z njim komponira krajše melodične strukture, ki s ponavljanjem ustvarjajo brezčasno krožno glasbeno retoriko in se neopazno razlivajo v prostor. Na več mestih prehajajo v hipne in intuitivne vzdihe in s tem še spodbujajo občutek človeške bližine. Vendar smo takih glasbenih prijemov od Milosha že vajeni, zato je vredno pohvaliti njegovo sodelovanje z danskim državnim dekliškim zborom, ki uokvirja zgodbo celotnega albuma s samostojnim uvodom in epilogom. Tudi njihov prispevek je izredno ambientalen, že skoraj spiritualno naravnan, saj spominja na cerkveno koralno petje, kar pa služi kot protiutež Miloshevemu izmuzljivemu falzetu, predvsem pa vsebini besedil. V njih se dotika telesnosti, osamljenosti in dinamike odnosov, a je njihov neposreden pomen zaradi umirjenega glasbenega ozadja ob prvem poslušanju pogosto zastrt in se odpira šele ob ponovnih poslušanjih. 

Skladba “Black Rain”:

Želja po razbijanju ambientalne monotonosti se na albumu kaže v skladbah hitrejšega tempa. Te so naravnane predvsem v smer nostalgičnega elektro popa in funka (skladba “Black Rain”), kjer nastopijo godala in s svojimi hitrimi pasažami v visokem registru aranžmaju dodajo disko pridih. Čeprav z zelo enostavnimi motivi, so dobrodošel dodatek bolj umirjeni prvi polovici albuma, saj zvočno podobo vsaj za trenutek iztrgajo iz ponavljajočega se vrtinca melanholije. Na žalost se Milosh kmalu vrne v stare tirnice srednjega in počasnega tempa, nas pa pusti z občutkom neizkoriščenosti in željo po večji prisotnosti dobro zastavljenih godalnih vložkov. Podobno neizpolnjen je tudi sicer ubran in vokalno poln dekliški zbor, ki se poleg prve in zadnje skladbe pojavi kot gost le še na dveh preostalih točkah albuma (“Hold You Down”, “Holy”). Prepletanje dekliških glasov z Miloshevo elektroniko in subtilnimi motivi trobil v skladbi “Holy” je sicer zastavljeno izredno simfonično in optimistično, a se umetnikov izraz zopet ujame v lastni ambientalni estetiki, zato tudi v tej skladbi pričakujemo od njega več, kolikor ob poslušanju dobimo. 

Milosh je s projektom Rhye gotovo dokazal, da je mojster ubesedovanja najglobljih čustev in si upa odkrivati tudi področje telesnosti ter jo zaviti v premišljena besedila, ki se odkrivajo šele ob ponovnih poslušanjih. Prav tako je zmožen svoje besede podpreti s primernim zvočnim izrazjem, česar smo prav tako vajeni že iz njegovih prejšnjih izdelkov. Na plošči “Home” so sicer občudovanja vredni njegovi izleti v hitrejše skladbe in komponiranje za dekliški zbor, a vse to je še vedno preveč zasenčeno z udobjem bivanja v že znanem nežnem ambientalnem zvoku. 

Skladba “Come In Closer”:

          
Rhye - Home