• Datum objave: petek, 8. april 2016
  • Frank Turner: “Ne bi si želel ostati enak! Zmeraj iščem nove načine izražanja.”

    To soboto se bo v Kinu Šiška mudil Frank Turner s spremljevalnim bendom The Sleeping Souls. Pred koncertom bodo organizatorji pripravili kar tri predjedi, pred koncertno glavnino pa bodo nastopili tudi Ducking Punches, Darko in Almeida.

     

    S Frankom smo spregovorili o njegovi glasbeni preteklosti, sedanjosti ter prihodnosti.

     

    Če zavrtimo čas nazaj, te poznamo kot ključni del uporniškega HC kolektiva, novejši albumi pa kažejo popolnoma drugačno podobo tvoje glasbe. Kako je mogoč tako velik preskok?

     

    Mislim, da je za vsakega glasbenika pomembna sprememba. Ne bi si želel ostati enak! Zmeraj iščem nove načine izražanja. Prav tako pa ni nič presenetljivega, da pri 34-ih letih počnem drugačne stvari, kot sem jih pri 18-ih.

     

    Skladbe na novejših albumih so vedno mehkejše, bolj pozitivne in sproščene. Ali to nakazuje tvoj uspeh, ki ga žanješ na razprodanih odrih?

     

    Zdi se mi, da moja glasba ni vedno bolj sproščena – se pa seveda ves čas spreminja. Moj cilj je ustvarjati karseda dobro glasbo, kar mi tudi uspeva. Če je ljudem všeč, super, vendar se za drugače misleče ne bom spreminjal.

     

    Se še zmeraj najbolje počutiš v manjših barih in klubih, ali so festivali ukradli njihovo mesto?

     

    Rad igram povsod, kjer se ljudje radi zberejo ob poslušanju moje glasbe. Vse ostalo mi ni pomembno.

     

    V času »zastonjkarske« glasbe in piratskih posledic, ki jih je prinesel splet, se glasbeniki srečujejo z nižjo prodajo plošč kot nekoč – tvoje številke pa vztrajno rastejo!

     

    To je zame težko vprašanje. Vse dam od sebe, da izdam dobre albume. Še vedno verjamem v album kot idejo, celoto – kolekcijo pesmi z umetniško obdelavo zunanjosti plošče in ne le kot nekaj »downloadanih« komadov.

     

    Zakaj je pomembno poznavanje svojih korenin? Je Anglija velik vir tvojih navdihov?

    O Angliji sem popisal že marsikateri list, saj od tam prihajam – seveda te do neke mere zaznamuje tudi kraj odraščanja, na nek način je del moje osebnosti – v dobrem ali slabem smislu. Poudariti moram, da nisem nacionalist, ne menim, da te rojstni kraj naredi boljšega ali slabšega človeka. Kljub temu me je angleška folk glasba navdihnila, kar se pogosto kaže v mojih besedilih.

     

    V zadnjih letih si veliko nastopal okoli Slovenije in v njej. Se ti zdi glasbena scena drugačna kot v Veliki Britaniji?

     

    Ne morem trditi, da vem veliko o slovenski glasbeni sceni. Zaradi ljudi, ki jih poznam, sem se vedno počutil dobrodošlega, za kar sem hvaležen.

     

    Veliko tvojih glasnih misli se dotika ljubezni in razmerij. Kaj je z ljubezenskimi težavami, da jih moramo na vsak način izraziti? Je »žalostno« pesem napisati težjo kot »veselo«?

     

    (Smeh), morda. Očitno smo lahko veseli, ne da bi morali to izraziti. Umetnost je katarzična in empatična na nekem nivoju. V svojem življenju sem se moral prebiti skozi precej težavno obdobje, kar sem na plano izlival v enem, morda celo v dveh albumih. Vse se je umirilo in razrešilo, zato bom v prihodnje pisal o drugačnih stvareh.

     

    Pesmi na zadnjem albumu se ne dotikajo globalnih sprememb, so bolj intimne in osebne. Se ti ne zdi, da bi morale znane osebnosti spregovoriti o problemih in se zavzeti za določeno stališče?

     

    Ne, če tega ne želim. Mislim, da je sramotno, če se glasbeniki na velikih odrih izpostavljajo s tem, da so »pomembni«. Glasbenik sem, moja dolžnost je ustvarjati dobro glasbo.

     

     

    ——————–
    Skladba “Recovery”:

     

     

     

    FB dogodek koncerta: https://www.facebook.com/events/1536116106699835/

     

    Sorodni članki: