3. april, 2019 / Film/TV / Recenzija
Novinar. Sociolog. Družbeni kritik. Koncertni navdušenec in kitarist, ki v glasbi najde svobodo, in pa zagrizeni ateistični tenisač z ljubeznijo do potovanj in odkrivanja sveta. Filmoljub, ki z veseljem pobegne v fantazijski svet sedme umetnosti. Ta nas uči o življenju. Zaupaj mi film, ki ti je všeč, in povem ti, kdo si.

Alita: Bojni angel (Alita: Battle Angel)

Gal
Jerman

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si
Režija: Robert Rodriguez
Igralska zasedba: Rosa Salazar, Christoph Waltz, Jennifer Connelly 
Datum izida: 14. februar 2019 (ZDA), 14. februar 2019 (Slovenija)
Ocena: 7

Če bi Elysium in Avatar imela otroka, bi nastala Alita. Na Zemljo odvržen kiborg, ki ga skorajda uničenega na odlagališču najde sočutni kiberfizik in doktor Ido (Christoph Waltz). Spravi jo k življenju s pomočjo telesa, ki ga je oblikoval za svojo umorjeno hčerko. V Aliti poleg svoje izgubljene najdražje vidi nekaj, česar drugi ne. Njeni človeški možgani so še nedotaknjeni, za prijaznim in ljubeznivim videzom pa se skriva bojevita junakinja. Nekje v tem zavrženem kiborgu prebivata srce in duša mlade ženske z izredno preteklostjo. Duh z neba padle bojevnice se hitro prebudi, ko spozna fanta Huga, s katerim postopoma odkriva, kako zelo nevaren je ta novi svet. Ob tem pa se Alita začne spominjati starih občutkov, gibov in prebliskov, ki ji pravijo, da je namenjena za nekaj več. Oborožena z najnevarnejšo tehnologijo prejšnjega sveta, Alita postane smrtonosno bitje in čeprav se še ne more spomniti, kdo točno je in od kod prihaja, je resnica za doktorja Ida več kot jasna. Je edina, ki lahko razbije krog smrti in uničenja, ampak da bi dosegla svoj cilj, se mora boriti in ubijati.

Angelski obraz in borbeno telo je kombinacija, ki je najbolj privlačna pri Aliti, za katero ob vrhunskem delu mojstrov posebnih učinkov hitro pozabimo, da je drugačna. Izjemno ambiciozen digitalni lik v letu 2563, po tem, ko je katastrofalna vojna Zemljo pustila opustošeno, v Železnem mestu raziskuje okolico in svojo preteklost. Raziskovanje je zelo privlačen del filma, ki bi mu lahko ustvarjalci namenili še več časa, saj gledalec nov svet scenarista Jamesa Camerona in režiserja Roberta Rodrigueza opazuje in spoznava skupaj z Alito skozi njene oči. Na ulicah vladata beda in nemorala, ki sta močna protiutež njeni nedolžnosti. Skupaj s simpatijo Hugom, čigar življenjske sanje so priti na bogato nebesno mesto Zalem, se podamo na pustolovščino, na kateri si Alita nakoplje nemalo sovražnikov. In čeprav obstaja že veliko podobnih futurističnih zgodb, Alita: Bojni angel ostane svež in inovativen, tako z vizualno podobo kot z dobro razvitimi liki.

Če zgodba zveni znano, je to zato, ker film temelji na azijski manga seriji Yukita Kishira z naslovom Gunnm, poznani tudi kot Battle Angel Alita. Če je kvalitetno, potem bo prirejeno s strani Hollywooda. Tako nekako gre v zadnjih letih, ko manjka originalnih idej in progresivnih vizij. Toda James Cameron nas je v preteklosti redko pustil razočarane. Tudi tokrat je v zgodbo dihnil življenje in čustveno noto ter jo približal širšemu občinstvu, po zaslugi dinamičnega režiserja Rodrigueza pa je film neprisiljeno tempiran, nepopustljiv in udaren. Koreografirani akcijski prizori so brezhibni in domiselni, film pa vseskozi izziva, do kje lahko gre pod filmsko oznako 12A (označba spada pod klasifikacijo britanskega ocenjevalnega sistema filmov The British Board of Film Classification in določa, da morajo otroci do 12. leta starosti film gledati v spremstvu). Nič drugega ne bi pričakovali od zmešanca, ki je posnel filme, kot so Desperado (1995), Od mraka do zore (From Dusk Till Dawn, 1996) in Planet terorja (Planet Terror, 2007).

Rodriguez je imel že od začetka v mislih samo enega glavnega igralca, in sicer Christopha Waltza, ki je tokrat za spremembo zavzel vlogo pozitivnega lika. Za iskanje Alite pa je bilo potrebno veliko več kastingov. Vodilni so si želeli nekoga, ki pooseblja majhno osebo z ogromno osebnostjo, ki ima izjemne telesne spretnosti in je hkrati odprtega duha. Končno so našli odlično Roso Salazar, ki v spremstvu Jennifer Connelly, Mahershale Alija, Eda Skreina, Jackieja Earla Haleyja in Keeana Johnsona poskrbi, da je njen lik prepričljiv. Zaradi njene človeškosti najnaprednejše orožje vseh časov izpade ranljivo.

Tehnologija je v Železnem mestu način življenja, tolpe na ulici pa ropajo in plenijo. Paralizirajo kiborge in jim režejo stran uporabne dele, ki jih nato prodajo naprej. Univerzum, ki sta ga ustvarila Cameron in Rodriguez, je najbolj zapeljiv in privlačen zaradi zabavne, tekoče akcije in izjemne, super ekspresivne realizacije Alite same.

Vmes je vključen še veličasten, krvav spopad v baru, ki kaže na Rodriguezov gonilen in prodoren način snemanja ter podajanja zgodbe. Režiser je znan po eksplozivni montaži in hitrem tempu, pa tudi po močnih, badass ženskih likih. Njegovi filmi pogosto izpadejo nadrealistično in stripovsko, zato niti ni pretresljivo, da se je tokrat lotil znanstvene fantastike. Vsaj v prvi polovici filma. V zadnjem aktu se koherentnost zgodbe namreč začne rušiti; pomembne ideje, ki jih film vzpostavi uvodoma, so porinjene na stran, karakterji se začnejo pojavljati na nelogičnih mestih, vzgibi likov so na trenutke nejasni, romanca med Alito in Hugom pa postane vse manj verjetna. Konec očitno nakazuje nadaljevanje filma, ki neprijetno zadrži in prestavi revolucionaren razplet dogodkov, ki si jih Alita zasluži.

Napovednik: