Pregled leta 2015: Oder

2015 ni bilo prestopno leto. Poleti ni bilo neobičajno vroče, pozimi ne neobičajno mraz in tudi referendumski izidi niso prinesli nobenih novic.

Nasprotno pa se zdi, kot da je prek slovenskih odrov zavel svež veter. Številne menjave vodstev, pa tudi novi, drugačni pristopi k ustvarjanju, aktualnejše tematike ter množica kvalitetnih neodvisnih produkcij namigujejo, da slovensko gledališko ustvarjanje še ni dokončno izdihnilo.

Spomladi smo sezono pomembnejših gledaliških nagrad začeli na Tednu slovenske drame, kjer sta slavili dramatičarki Simona Semenič z besedilom sedem kuharic, štirje soldatje in tri sofije (Grumova nagrada za najboljše dramsko besedilo) in Katja Markič s Pticami selivkami (nagrada za mladega dramatika), Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala pa je zasluženo prejela študentska predstava tisočdevetstoenainosemdeset v režiji Nine Rajić Kranjac. Grün-Filipčičeva nagrada pa je pripadla starosti slovenske dramaturgije in teatrologije, Vasji Predanu.

Festival Borštnikovo srečanje se je odvil že petdesetič, glavna nagrada pa tokrat ni zapustila Maribora. Nagrado za najboljšo uprizoritev je namreč prejela Hedda Gabler v režiji Mateje Koležnik in produkciji Drame SNG Maribor. Za upodobitev naslovne junakinje je Nataša Matjašec Rošker prejela tudi nagrado za igro, ostali prejemniki slednje pa so bili še Jernej Šugman, Polona Juh in Jette Ostan Vejrup. Z nazivom najboljšega mladega igralca je žirija okronala Vita Weisa za njegovo delo pri uprizoritvi novogoriške Gospe Bovary, ki je sicer prejela tudi nagrado za režijo (Yulia Roschina). Nagrado za najboljšo scenografijo sta prejela Numen in Ivana Jonke (uprizoritev Grad), za kostumografijo Ana Savić Gecan (Jugoslavija, moja dežela) ter za svetlobno oblikovanje Pascal Merat (Iliada).

Na koncu leta so bile podeljene še Severjeve nagrade, ki so jih tokrat prejeli Arna Hadžialjević za naslovno vlogo v uprizoritvi Gospe Bovary ter Aljaž Jovanović za vlogo inženirja Hansa Castorpa v Mannovi Čarobni gori; študentska nagrada je bila podeljena Maši Grošelj za vlogo Gospe Smith v AGRFT-jevi produkciji Plešaste pevke, nagrado za dosežke v slovenskem ljubiteljskem gledališču pa je domov odnesel Nejc Jezernik za vlogo Michala v uprizoritvi sodobne drame Blazinec.

Slovenski gledališki ustvarjalci so v letu 2015 tudi veliko gostovali v tujini in z različnih mednarodnih festivalov domov prinesli kopico nagrad. V Zagrebu je bila tako na festivalu Gavelline večeri kot najboljša uprizoritev nagrajena mariborska Hedda Gabler (nagrado je dobila tudi Nataša Matjašec Rošker za upodobitev naslovne vloge), Iliada  pa je navdušila na legendarnem beograjskem Bitefu. Moderne no drame v režiji Mateje Koležnik so prejele mednarodno nagrado učimura, Evropa je žirijo in gledalce prepričala na Marulićevih dnevih v Splitu, Darja Dominkuš je prejela nagrado Stanisława Ignacyja Witkiewicza (za prevod njegovega besedila Ponorela lokomotiva in svoj tridesetletni prispevek k posredovanju oziroma popularizaciji poljskega gledališča v Sloveniji), Milena Zupančič pa je postala igralka Evrope.

Poleg že uveljavljenih in utečenih vsakoletnih festivalov smo si lahko lani ogledali tudi dva bienala; Bienale lutkovnih ustvarjalec Slovenije in pa Exodos, katerega Fokus je bil tokrat usmerjen v Afriko.  Ponovno smo lahko uživali v plesnih kreacijah, prikazanih na Gibanici in Cofestivalu, mladim pa so se ponovno posvetili v Mariboru, in sicer na festivalu sodobnega gledališča in plesa Drugajanje. Medtem ko je Borštnikovo srečanje nazadnje le sklenilo dogovor o financiranju s strani Ministrstva za kulturo in občine Maribor, se je festival Ex Ponto reševanja finančnih težav, ki so se neusmiljeno pojavile po 22 letih ustvarjanja, lotil z mednarodnim mreženjem kar 76 festivalov.

Na žalost smo se morali v letu 2015 od nekaterih gledališčnikov tudi za vedno posloviti. Žalovali smo za igralci Tonetom Šolarjem, Aleksandrom Valičem in Lenčo Ferenčak, režiserko in veteranko slovenskega eksperimentalnega gledališča Balbino Battelino Baranovič, legendarno primabalerino Majo Plisecko ter gledališkim zgodovinarjem in dramaturgom Dušanom Moravcem.

In še nekaj omembe vrednih dogodkov gledališkega 2015:

• Slovensko Mladinsko gledališče je v svojo jubilejno šestdeseto sezono vstopilo oziraje v preteklost, a polno novih moči za prihodnost. Gledališkoarheološka predstava Kompleks Ristić, ki je sezono odprla, je gotovo en izmed bolj svežih in zanimivih gledaliških dogodkov leta 2015.
• SNG Drama je v preteklem letu postregla s kar dvema odmevnima predelavama velikih klasik: s Homerjevo Iliado skozi oči Jerneja Lorencija spomladi ter z že tretjim spopadanjem Tomaža Pandurja z Goethejevim Faustom jeseni. Obe uprizoritvi sta nedvomno več kot korekten poklon velikanom preteklosti.
• Rezidentka Gledališča Glej je bila v letu 2015 Nina Rajić Kranjac, mlada režiserka, ki je v drugi polovici leta prek svoje rezidence začela z raziskovanjem odnosa med glasbo in gledališčem ter skupaj z ekipo šestih igralcev postavila na oder odlično sprejeto uprizoritev besedila Zborovanje ptic.
• Mesta direktorjev in umetniških vodij so se v letu 2015 precej prevetrila; Diega de Breo je v Drami SNG Maribor nadomestila Diana Koloini, v Slovenskem mladinskem gledališču je vlogo direktorja tudi uradno prevzel Tibor Mihelič Syed, novega ravnatelja baletnega oddelka pa so po škandaloznem napadu na umetniškega vodjo v odhajanju dobili tudi v slovitem Bolšoj teatru v Moskvi.
• V Vitanju se je aprila 2015 odvila druga ponovitev petdesetletnega gledališkega projektila Noordung: 1995-2045. Če ste dogodek zamudili, se vam naslednja ponovitev obeta natanko čez desetletje.
• V Centru kulture Španski borci se je v okviru svoje poslovilne turneje ustavila plesna skupina Trisha Brown dance company. To je bila ena od zadnjih priložnosti sploh za ogled koreografij te pionirke čistega giba, saj bo skupina po koncu turneje prenehala z nastopanjem ter se posvetila izobraževalni dejavnosti.
• Režiser Ivica Buljan je na oder newyorškega gledališča La MaMa postavil predstavo Pilad Piera Paola Pasolinija, v kateri je glavno vlogo odigral Marko Mandić. Predstava je čez lužo požela navdušenje občinstva ter val odobravanja pri kritikih.
• V letu 2015 so slovenski odri široko odprli vrata LGBT tematiki. V Ljubljani smo si lahko ogledali nemalo predstav s tovrstno vsebino, med drugimi pornographio, Lezbos ter Brez solz za pedre.
• Po 25 letih delovanja je svoja vrata zaprla Dramska šola Barice Blenkuš, odskočna deska prenekaterih mladih slovenskih profesionalnih ter ljubiteljskih igralcev. Nenadno zaprtje naj bi povzročil upad števila vpisov ter s tem povezane finančne težave.
• V preteklem letu je bolj popularno naravnani del gledališkega sveta pretresla novica, da na londonskem West Endu pripravljajo gledališko predstavo o zvezdniškem literarnem junaku Harryju Potterju. Predstavo si bodo najbolj goreči oboževalci, ki so si pravočasno priskrbeli že razprodane vstopnice, ogledali na prvih prikazovanjih v letošnjem maju (na rednem programu bo predstava od julija naprej).