Boeing Boeing
Besedilo: Marc Camoletti Prevod: Branko Madžarevič Režija: Vinko Möderndorfer Scenografija: Žiga Flajnik Igrajo: Gorka Berden, Jan Bučar, Lea Cok, Gregor Podričnik, Vesna Slapar, Inti Šraj Datum premiere: 26. 10. 2022 Datum ogleda: 19. 5. 2023
V petek, 19. 5., smo si v Špas teatru lahko ogledali ponovitev predstave Boeing Boeing ali Stevardese pristajajo. Dramsko besedilo Stevardese pristajajo je Marc Camoletti napisal leta 1960 in Špas teater navaja, da je predstava prišla v Guinessovo knjigo rekordov kot najpogostejše uprizorjena francoska komedija po celem svetu. Po tekstu je bil posnet tudi istoimenski film, kjer so igrali Jerry Lewis, Tony Curtis in Thelma Ritter, Špas teater pa je predstavo Stevardese pristajajo uprizoril že leta 2002 in za uprizoritev prejel nagrado Najboljša komedija leta 2002, Ljerka Belak v glavni vlogi pa je postala Žlahtna komedijantka festivala Dnevi komedije v Celju.
Igra nas prestavi v leto 1960, v Pariz. Scena je zasnovana preprosto iz šestih vrat ob robu, na sredini imamo mizo, dva stola in starinski telefon. Jan Bučar je v vlogi Bernarda uprizoril arhitekta, perfekcionista, ki je ugotovil formulo za uspeh v ljubezni. V svojem življenju ima hkrati kar tri zaročenke – stevardese. »Manj je dolgočasno, več pa prenaporno« pojasni svojemu bivšemu sošolcu Robertu (Gregor Podričnik), ki ravno takrat pride iz vasi v mesto. Bernard ga prijazno sprejme in mu poleg prenočišča predstavi še svojo filozofijo. Tako se nedolžni Robert znajde v zmešnjavi, ki jo je s svojim načinom življenja zakuhal Bernard. Gregor Podričnik v vlogi Roberta s svojo mimiko in govorico telesa odlično podkrepi že tako humorno besedilo. Občinstvo se je odlično odzivalo, to je Gregor Podričnik odlično vključil v predstavo, vse skupaj pa je delovalo zelo spontano. Z mimiko in kretnjami je publiko navdušila tudi Vesna Slapar v vlogi služkinje Berte. Njeno vlogo doživljamo kot obupano služkinjo, ki ji tak način življenja predstavlja precej stresa, na kar nas sama skozi celo predstavo opozarja. Njen najpogostejši stavek pravi, da »tole tukaj ni življenje, ki si ga zasluži služkinja.« Vlogo Berte lahko razumemo kot glas morale, gledalci smo jo dojeli kot slabo vest Bernarda in jo v tej luči zagledali kot »sliko Doriana Graya«. Simbol slike, ki se v drami Oskarja Wilda stara in uničuje namesto duše in telesa Doriana Graya, lahko preslikamo na Berto in Bernarda. Bernard namreč s svojim načinom življenja, ki je prav tako promiskuitetno, uničuje svojo »dušo«, ki je v tem primeru Berta.
Na videz urejeno življenje Bernarda, ki žonglira s tremi stevardesami, pretrese novo letalo super Boeing. Zaradi tega urniki stevardes »pobezlajo«, Bernardovo stanovanje, v katerem naj bi bilo »gluho mrtvilo«, pa postane kot avla najbolj prometnega letališča. Gregor Podričnik in Jan Bučar zelo iznajdljivo in humorno »plešeta« med vsemi stevardesami, ki se nahajajo v različnih sobah v stanovanju. Vse je natančno zrežirano, vstopi igralcev so bili tekoči. Tako je nastala prava situacijska komedija in komedija zmešnjav. Vsi stremijo k enakemu cilju, kot kaka letalska družba, ki prenapolni kapacitete na letalu. Bo Bernardu uspelo preusmeriti svoje zaročenke na druge lete?
Ustvarjalci nam, kljub temu da je delo nastalo pred več kot šestdesetimi leti, prikažejo svet, ki je aktualen še danes. Čeprav je scenografija zasnovana tako, da oriše čas v šestdesetih letih, je glavna tema – to je svet, ki se prehitro vrti in je za mnoge poln stresa – toliko bolj značilna za današnji čas. V domačem stanovanju vlada igra vlog (Bernard, ki igra popolnega zaročenca vsem trem ženskam), ki nadomesti pristnost in zgolj oponaša zaupanje. Vse stevardese namreč gradijo svoje zaupanje na gnilih temeljih Bernardovih laži. V današnjem svetu hitrih zvez in zmenkov je to še kako aktualno. Še dobro, da je vse zakrito pod obilico smeha.
Uredila: Mojca Podlesek
Lektorirala: Saška Maček