Marija Dejanović: Ko sem bila nekdo v kogar si se zaljubil

1.

Dva sta danes z mehanskimi gibi merila nebo

kot da streham, drevesom, pticam

spajata vrhove.

Bila sem redkost,

polegala sem te na zemeljski del

in s pogledom združevala koleno, rame in nos.

Zdaj štejem dneve, kot da so mrtveci.

Merim jim obseg, jih tehtam in tolažim.
Nekoč sem bila nekdo

v kogar si se zaljubil.

2.

Ko sem bila tista v katero si se zaljubil

sem bila morje, zvezde so trkale na mojo streho.

Vprašala sem: kako naj bom?

Rekel si: najdi dve nogi in hodi.

Spremenila sem se v balerino

In drsela po žicah, ki prevajajo elektriko

od vrhov prstov do prsne votline.

Če se zamajem in začnem padati,

se bo obleka razširila

kot meduza brez vode.

3.

Tistikrat nisem bila kiborg-dekle.

Kasneje se je kazalec pretvoril v skalpel

s katerim izrezujem jutra

in jih lepim v koledar.

Lačna sva, se upiraš,

pa režem s svojim rezilom čebulo

in iztečem.

Vprašam te kaj bi jutri jedel.

Rečeš mi: ne sprašuj me o jutri.

Jeziš me pa razrežem oblake.

Razlije se črnilo žalostnih besed.

Tolažiš me: Ne jokaj,

neurje,

rja ti bo pojedla trmo.

Ko sem bila nekdo kogar si zaljubljen srečal

si vendar nosil kremen v pesti

pripravljen da ga postaviš na prsno kost.

Lahko bi rekli: v tebi je več izkušenj

kot je v meni človeškega.

***

Marija Dejanović trenutno živi v Zagrebu. Objavljala je pesmi v literarnih časopisih in revijah (Zarez, Riječi, Fantom slobode, Split Mind, spletni časopis Afirmator, Strane in Nema) ter v zbornikih (Rukopisi 39, Mostovi svjetlosti itd.). Za svoje pesniško ustvarjanje je dobila tudi nekaj literarnih priznanj. Poleg poezije se ukvarja tudi s pisanjem kratkih zgodb in ostalih proznih oblik. Študira primerjalno književnost in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Svoje raziskovalno delo, ki proučuje odnose med književnostjo in družbo, je predstavljala na mednarodnih študentskih konferencah v Zagrebu, Reki, Osijeku, Beogradu in Ljubljani.

Prevedla: Julija Ovsec