Antologija skrivnostnosti
Paweł Huelle: Srebrni dež: izbrane zgodbe
Cankarjeva založba, 2025
Prevod in spremna beseda: Jana Unuk
Srebrni dež je izbor kratkih zgodb poljskega avtorja Pawła Huelleja, romanopisca, esejista, dramatika, pesnika in scenarista, ki je pri nas poznan predvsem po svojih romanih – v slovenščino so bili prevedeni David Weiser (Študentska založba, 2007), Castorp (Litera, 2007), Zadnja večerja (Modrijan, 2010) in Mercedez-Benz: iz pisem Hrabalu (Beletrina, 2014). Tokrat se v slovenščini prvič predstavlja s kratkimi zgodbami v prevodu Jane Unuk, ki so izbrane iz treh zbirk (avtor je sicer izdal štiri): Zgodbe za čas selitve (Opowiadania na czas przeprowadzki, 1991), Pripovedi hladnega morja (Opowieści chłodnego morza, 2008) in Talita (2020).
Ker gre za izbrane zgodbe, kot pove tudi podnaslov zbirke, ne moremo mimo samega izbora – ta deluje po principu preglednosti, želi predstaviti širino Huellejevega opusa in pisateljskega izraza, kar tudi uspešno doseže. V izboru so namreč tako zgodbe z avtobiografskim podtonom in otroškim pripovedovalcem, ki spomnijo na Davida Weiserja (na primer »Miza«, »Polži, luže, dež«, »Čudež« in »Most«), zgodovinsko umeščene zgodbe, ki odstirajo manj poznane trenutke iz poljske zgodovine in tamkajšnjih ljudstev (v več zgodbah omenja Pruse, zanimivi pa so predvsem menoniti, najbolj izrazito v zgodbi »Mimezis«), pa tudi bolj hudomušne pripovedi, ki svojo kritičnost in humornost subtilno vpletajo v narativ (na primer »Talita« in »Cadik«). Časovni obseg sega vse od leta 1660, v katerem opisuje življenja menihov (v zgodbi »Mesto«), prek 20. stoletja, v katerem se dogaja večina zgodb, do sedanjosti in pogledov v prihodnost, lokacijsko pa se avtor osredotoča predvsem na Gdansk in njegovo okolico v različnih obdobjih zgodovine, preslika pa tudi na kraje ob Baltiku in ruralne predele severne Poljske.
Takšen obsežen izbor je resda pregleden in raznolik, a prav v tem morda tiči težava – Srebrni dež zaradi tega ne deluje kot zaključena celota, ki bi bila dramaturško premišljena in bi ustvarila neke vrste narativni lok ne le v posameznih zgodbah, temveč tudi na ravni zbirke. Gre za antološki pregled, ki sicer nedvomno predstavi kvaliteto Huellejevega pisanja, ki velja za enega najboljših piscev kratke proze, a zaradi razpršenosti in naključnosti postavitve vrstnega reda zgodb bralski izkušnji umanjka tista pika na i, ki bi jo sicer želeli oziroma pričakovali od kvalitetne zbirke kratkih zgodb.
A če to »uredniško« opazko pustimo ob strani in se osredotočimo na samo pisanje Pawła Huelleja in posamezne zgodbe, lahko z gotovostjo pritrdimo oznaki »mojster«, ko pride do te zvrsti. Do neke mere je zasidran v literarni tradiciji, s katero se neposredno spogleduje v navezavi na druge avtorje in njihova dela – najbolj jasno je to prikazano v njegovih romanih, vendar se tudi v kratki prozi prek vpletanja fantastičnih, grotesknih, bizarnih, absurdnih in komičnih prvin nakazuje evropska tradicija kratke zgodbe, iz katere avtor črpa. Kot zapiše Jana Unuk v spremni besedi, je tudi pisatelj sam večkrat povedal, da je na njegovo pisanje vplivala ruska šola kratke zgodbe z avtorji, kot so Nikolaj Leskov, Ivan Bunin, Vladimir Nabokov in Anton Čehov, pa tudi poljski avtor Jarosław Iwaszkiewicz. Po drugi strani se v njegovi (kratki) prozi izrazito kažejo avtofikcijski elementi, predvsem v zgodbah z otroškim pripovedovalcem, zvedavim dečkom, ki v krogu družine odkriva svet odraslih, avtobiografskost (na katero lahko sklepamo vsaj v neki meri) pa je še dodatno nakazana s ponavljanjem likov v različnih delih; na primer – v vseh zgodbah, v katerih je pripovedovalec deček, je njegov oče do neke mere posebnež, ki v povojni, sovjetski Poljski, težko najde delo in se zato raje ukvarja z rahlo čudaškimi inženirskimi projekti.
Pomembno izstopa tudi pisateljev domači Gdansk z okolico, saj v njem lahko prepoznamo očiten pripovedni prostor večine njegovih knjig, ki pa je razplasten in se spreminja glede na časovna obdobja. Tako prek različnih zgodb na nek način tudi potujemo v času. Najbolj očitno se to kaže v kontrastu obdobij pred in po vojni: dobesedno v imenu mesta, ki se iz Danzig spremeni v Gdansk, pa tudi v načinu življenja pripovednih likov in različnih etničnih pripadnosti likov, ki so te kraje naseljevali skozi zgodovino – poleg Poljakov in Nemcev Huelle vpeljuje tudi Kašube, nizozemske priseljence (menonite), Žide in baltske Pruse. S takšnim plastenjem likov v različnih zgodbah se sestavlja svojevrstna podoba tega prostora, ki prehaja v času in se prek tega spreminja. Grozote vojne in premiki ljudstev so vpisani globoko v tkivo Huellejeve pripovedi, s tem pa izpostavlja kompleksno sestavljanko zgodovine, ki tvori sedanjost.
Huellejeve zgodbe niso zasidrane v resničnosti, temveč prek perspektive pripovedovalcev in pripovedovalk vstopajo v sfero magičnega, nadrealnega oziroma metaforičnega. To se kaže predvsem v zgodbah z otroškim pripovedovalcem, ki prek svojega pogleda v resničnosti vidi plasti nerazložljivega, ali pa v zgodbah z močno prisotnostjo smrti, ki pa ni jasno ponazorjena, temveč se kaže v razcepljeni resničnosti, v katero vstopajo fantastični elementi, na primer v zgodbah »Talita« ali »Ukiel«. »Metafizični realizem«, kot je avtor sam poimenoval svoj slog, se torej kaže v stalnem prevpraševanju resničnosti in poudarjanju pomena skrivnostnosti. Kljub stalni prisotnosti verskih elementov, ki se sicer ne omejujejo na eno religijo, temveč vpeljujejo številne raznolike nianse, ti ne prevladajo kot interpretativni, teološki odgovor, temveč se metafizičnost izlije v vsesplošno občutje skrivnostnosti in preizpraševanja bistva človeške izkušnje.
S tem so njegove zgodbe izredno brezčasne in univerzalne, Srebrni dež pa je kljub neprepričljivi strukturi zbirke pomemben primer kvalitetne kratke pripovedi. Paweł Huelle v svojem proznem pisanju subtilno ubesedi skrivnostnost bivanja, prevprašuje izkušnjo resničnosti in uporabi plastenje zgodovinskih epizod in pripovednih tradicij ter časovnost kot ključni element za strukturo pripovedi.
Uredila: Ajda Klepej
Lektoriral: Tjaž Mihelič
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
