One Piece

Ustvarjalca: Matt Owens, Steven Maeda
Igralska zasedba: Iñaki Godoy, Emily Rudd, Mackenyu, Jacob Romero Gibson, Taz Skylar
Datum izida: 31. 8. 2023 (Velika Britanija, ZDA, Japonska)
Ocena: 9

S spoštovanjem do izvirnega dela japonskega striparja Eiichira Ode, njegovo neposredno pomočjo in primerno ter zavzeto zasedbo igralcev sta ustvarjalca Matt Owens in Steven Maeda dokazala, da se lahko tudi najbolj igriva in nenavadna, pa čeprav otročje preprosta zgodba, preslika v igrani film. S spremembo se tudi njena sproščenost, igrivost in otroška domiselnost ne razblinijo.

V začetku spoznamo protagonista, siroto po imenu Monkey D. Luffy, ki si je vedno želel najti opevani zaklad, »the One Piece«. Zaklad je nekoč pripadal usmrčenemu kralju piratov, Golu D. Rogerju. Ta je pred svojo usmrtitvijo namignil na lokacijo zaklada in prisotne meščane pozval, naj se za iskanje zaklada odpravijo na odprto morje. Ker je Luffy že od vekomaj odločen in prepričan v svoj cilj, se odpravi proti zloglasnemu otočju The Grand Line, kjer naj bi se zaklad nahajal. Najprej sreča Roronoa Zoro, slavnega lovca na pirate, in kmalu zatem še Nami, mojstrsko tatico. Trije sklenejo šibko zavezništvo, ki temelji na osebnih interesih vsakega lika. Zoro želi postati najboljši mečevalec na svetu, Nami želi prepluti cel svet, Luffy pa ju s težavo prepriča, da postaneta del njegove posadke. Kmalu po seznanitvi se jim pridruži Usopp, ostrostrelec, ki Luffyju pomaga pridobiti njegovo sanjsko ladjo, zadnji član posadke pa postane kuhar Sanji, ki ga skupina spozna v gostilni Baratie sredi oceana, v kateri si privoščijo krajši počitek. Bolj kot se pirati približujejo cilju, pogosteje se srečujejo z vedno nevarnejšimi sovražniki, pa naj bodo to sovražni pirati ali vojaki, ki si želijo prislužiti vedno večje denarne nagrade za njihove glave.  

Čeprav je One Piece izvorno serija stripov, ki spada v specifični podžanr »Shōnen«, namenjen mlademu bralskemu občinstvu, je nova adaptacija prirejena na način, da lahko v njej uživajo tudi starejši gledalci. Sicer so tudi v originalnem stripu prisotne kompleksne teme, kot so izguba, izdajstvo in nasilje, vendar so liki v adaptaciji večinoma predstavljeni nekoliko bolj odraslo in zdi se, da so osebnostne lastnosti likov precej manj skrajne oziroma pretirane kot v stripu. Te lastnosti lahko opazimo pri delitvi vlog med liki in njihovimi značajskimi posebnostmi. Kot primer lahko vzamemo Sanjija, strastnega kuharja Luffyjeve posadke. Kot odziv na travmatičen dogodek, zaradi katerega je obtičal na nenaseljenem otoku in več tednov stradal, je postal radodaren, občutljiv in začel ceniti vrednost hrane. Ta resnejša plat Sanjijeve osebnosti je podobno predstavljena tudi v adaptaciji. Njegova nekoliko manj resna in hudomušna plat pa je v adaptaciji veliko manj očitna. Sanji je v anime seriji predstavljen kot ženskar, ki ima zelo očiten in komično vpadljiv romantični interes do Nami, članice posadke. Njegovo dvorjenje Nami je v anime seriji uporabljeno kot konstanten način komične sprostitve in je uprizorjeno nekoliko pretirano (Sanji neprestano flirta z Nami, ji daje neprimerne komplimente, ob tem njegove oči velikokrat nadomestijo narisani srčki itd.). V adaptaciji Sanji sicer nekolikokrat res pokaže romantični interes za Nami, vendar je količina in intenzivnost njegove spogledljivosti v primerjavi z anime serijo opazno manjša. Podobne omejitve hudomušnih in domiselnih lastnosti v adaptaciji opazimo tudi pri drugih likih. Usopp, eden od piratov Luffyjeve posadke, v adaptaciji na primer ni tako komično strahopeten in hkrati pretirano hvalisav kot v anime seriji. Čeprav se še vedno rad hvali in o sebi pripoveduje napol zlagane junaške zgodbe, je ta vidik njegove osebnosti prikazan zmerneje. V adaptaciji so v ospredje torej postavljene predvsem resnejše osebnostne lastnosti likov, hkrati pa so njihove bolj hudomušne lastnosti še vedno prisotne, četudi manj očitno in intenzivno kot v originalni seriji.

Serija je zaradi svoje zvrsti osredotočena predvsem na akcijo in pustolovščino, a omembe vredno je, da to nikakor ne predstavlja celote zgodbe – ta se namreč kljub navidezni preprostosti loteva tudi resnejših in kompleksnejših tem, zaradi katerih bi lahko serijo uvrstili tudi v podžanre drame in/ali komedije. V seriji so ustvarjalci učinkovito prikazali zvestobo, spoštovanje, različnost in delitve vlog med liki, ki tako v anime seriji kot tudi v adaptaciji v ozadju večine dogajanja ohranjajo stalno vzdušje prijateljstva.

One Piece po mnenju mnogih kritikovtrenutno velja za eno najboljših Netflixovih anime adaptacij. To je pomembno predvsem zaradi prejšnjih adaptacij te vrste, ki so naletele na ostre kritike glede kvalitete in zvestobe do izvirnega materiala. Prevladujoče mnenje na spletu serijo pravzaprav označuje kot prvo »pravo« anime adaptacijo, torej prvo adaptacijo, ki je zgodbo posodobila in transformirala v bolj »realističen« format, ne da bi sprememba njene originalne ideje in elemente nevtralizirala. Zdi se namreč, da so se številne predhodne anime adaptacije (Attack on Titan, Cowboy Bebop itd.) ujele v past direktnega preslikavanja dogodkov iz anime formata v igrani film, kar je izpadlo okorno in neavtentično. »Live action« oziroma igrani format predstavlja številne omejitve, ki jih v risanem oziroma animiranem formatu ni. To so predvsem omejitve likov (ki jih sedaj utelešajo igralci in niso narisani), čas, prostor in neštete stilne lastnosti same animacije. Ustvarjalci adaptacije One Piece so se omejitev očitno zavedali, zato dogodkov iz izvirnih vsebin niso »preslikali«, temveč povzeli, prilagodili, manj pomembnih in težko uprizorljivih pa sploh niso prikazali, kar se je izkazalo za dobro odločitev.

Celotna prva sezona adaptacije vsebuje osem epizod, vsaka pa traja približno eno uro. Prva sezona predstavlja uvodno sago še danes izhajajoče anime serije, ki sedaj obsega že več kot tisoč petindvajsetminutnih epizod, od tega je samo prva saga »East Blue« dolga 61 epizod. To pomeni, da je bilo za to sezono adaptacije le v približno osmih urah povzeto več kot dvajset ur predhodne vsebine. Ker sta ustvarjalca iz izvirnega dela natančno izbrala in predstavila najpomembnejše oziroma ključne dogodke, se zdi, da očitne razlike med samim dogajanjem v anime seriji in adaptaciji skorajda zbledijo, čeprav je potek zgodbe v Netflixovi adaptaciji v resnici veliko hitrejši.

Tudi vizualno je adaptacija ohranila številne pomembne elemente iz anime serije, predvsem kar se tiče prepoznavnosti in edinstvenosti likov. Vsi liki v adaptaciji izgledajo karseda podobni svojim risanim verzijam. Nenaravno barvo las, značilno za anime, so v adaptaciji ohranili, vsi nosijo svoja prepoznavna oblačila in nekatere telesne značilnosti likov so uprizorjene z uporabo računalniške animacije (CGI). Ustvarjalci so uporabili nekoliko starejši pristop k ustvarjanju vizualnih učinkov, pri čemer so se bolj osredotočali predvsem na praktične učinke in konstrukcije iz resničnega življenja. Produkcijska ekipa je želela ustvariti otipljiv in poglobljen svet, pri čemer se je skušala izogniti pretiranemu zanašanju na vizualne učinke. K vizualni edinstvenosti adaptacije pa je pripomogla tudi uporaba navideznih plakatov za iskane osebe, s katerimi so bili liki (predvsem pirati) predstavljeni.

Ustvarjalci adaptacije so z upoštevanjem izvirnega dela ohranili igrivost anime serije, hkrati pa so s temeljito izbiro in prikazom zgolj pomembnejših in lažje upodobljivih dogodkov dogajanje uspešno prilagodili igranemu formatu. Tudi z barvno nasičenimi posnetki, izrazitim kontrastom in računalniško animacijo, ki se ne trudi delovati pretirano realistično, je adaptacija obdržala sproščen, skoraj striparski stil. Vsi ti elementi pa so pripomogli k uspešni predstavi otročje preproste in lahkotne zgodbe.

Premisa zgodbe je tipična za »Shōnen« format. Gre za arhetipsko predlogo junakovega potovanja (»Hero’s journey«), kjer se junak odpravi na pustolovščino, zmaga v odločilni krizi in se vrne domov spremenjen (sicer se Luffijev razvoj značaja opazi še nekoliko kasneje v originalnem delu, zato mu bomo lahko izraziteje sledili v prihajajočih sezonah). Kljub tako preprosti osnovi ji daje čar prav preplet celotne zgodbe z neizmernimi čustvenimi vzponi, padci, zapleti, razpleti in številnimi stranskimi dogodivščinami, ki kot posamezne opeke uspešno gradijo Luffyjev epski podvig.

Uredila: Tinkara Uršič Fratina
Lektorirala: Saška Maček