Krik (Scream)
Režija: Matt Bettinelli-Olphin in Tyler Gillett Igralska zasedba: Neve Campbell, Courtney Cox, David Arquette, Melissa Barrera, Jack Quaid, Mikey Madison Datum izida: 14. januar 2022 (ZDA) Ocena: 6
Krik (2022) je peti del v franšizi filmov in hkrati prvi, ki ga ni režiral leta 2015 preminuli Wes Craven. Tokrat sta se režije lotila Matt Bettinelli-Olphin in Tyler Gillett, prisotnost Cravena pa še vedno čutimo v značilnih prijemih ter nenazadnje mnogih referencah nanj. Filmu do velike mere uspe ohraniti značilen humor prvih štirih delov, vendar je v skladu s časom bližje moderni sedanjosti in tako deluje kot močan del franšize. Zgodba je neposredno nadaljevanje četrtega dela, ki poleg že uveljavljenih v ospredje postavi nekatere nove like. Ti so ponovno žrtve morilca imenovanega Ghostface, ki mu je glas zopet posodil Roger Jackson.
Film se začne 25 let po umorih Billyja Loomisa in Stuja Marcherja ter ponovi koncept prvega filma z znamenitim telefonskim klicem morilca. V tem delu začutimo, da je od prejšnjih filmov minilo že precej časa, saj Tara (Jenna Ortega) za svoj najljubši film izbere The Babadook (2014), kot svojo žanrsko preferenco pa označi »elevated horror«, tip grozljivk, kot sta The Witch (2015) in Hereditary (2018), ki suspenz gradita na ambientalni grozljivosti. »Elevated horror« je v zadnjih letih doživel velik vzpon, karfilm tudi prepozna. Uvodni del se konča z močno poškodovano Taro, ki jo kasneje v bolnišnici obišče njena dolga leta odtujena starejša sestra Sam (Melissa Barrera; le-ta se je s fantom Richijem (Jack Quaid) vrnila v Woodsboro z namenom, da svoje bližnje zaščiti pred napadi Ghostfacea. Na tej točki je predstavljena Tarina skupina prijateljev s še posebej zaščitniško Amber.
Eden izmed bolj zanimivih likov je Mindy, ki v tem delu predstavlja v franšizi vedno prisotnega oboževalca grozljivk. Njena vloga je, da razloži pravila in kako je mogoče preživeti. Ta prizor kot vedno deluje precej banalno, ampak je sprejemljiv kot pomemben del franšize. Kljub temupa se zdi, da so na trenutke pravila grozljivke kar preveč prisotna oziroma očitna.
Med drugim skupini pomagajo tudi trije ikonični liki, ki so poznavalcem franšize znani že iz prejšnjih filmov – to so policist Dewey (David Arquette), poročevalka Gale (Courtney Cox) in seveda Sidney (Neve Campbell). Pri tem je film pazljiv, da jih ne postavi preveč v ospredje in dopusti novim likom, da najdejo svoje identitete in se skušajo sami znajti v tej situaciji. Trije »veterani« skupino protagonistov predvsem vodijo z nasveti, kljub temu pa imajo dovolj aktivno vlogo, da se v filmu ne zdijo preveč obstranski. Tako razmerje med novimi in starimi liki deluje sorazmerno in logično.
Zaključimo lahko s tem, da se film dobro zaveda ključnih lastnosti svojih predhodnikov in jih upošteva, opazno pa je tudi občudovanje Cravena, ki ga gojita tokratna režiserja. Film dobro izkoristi in posodobi vse pomembne lastnosti prejšnjih ter se poigrava z referencami nanje, poleg tega pa postreže s spodobno količino nasilja in krvi in s tem ostane zvest originalu. Kljub novim prijemom ne predstavlja prevelikega odmika od Cravenovih predhodnikov in jih po eni strani zvesto upošteva, po drugi pa si pusti dovolj svobode, da se lahko zabava z novimi liki in situacijami ter ob tem v kvaliteti in konsistenci ne odstopa preveč od prejšnjih delov. Film je namenjen tako novi generaciji gledalcev kot tudi dolgoletnim oboževalcem; s tega vidika je dober dodatek franšizi, saj postreže z mnogimi zabavnimi namigi in nastopi starih likov. Zdi se, da režiserja točno vesta, kje ima film mesto – je slasher z zdravo mero humorja in ne skuša biti več od tega. Identiteta Ghostfacea tudi ostane dovolj živa, da lahko počaka na nove like, ki jo bodo v naslednjem delu prevzeli.
Lektorirala: Ivana Rosa
