18. 3. 2017 / Film/TV

Gilmore Girls: A Year in the Life

Netflix, ki je pred slabimi dvajsetimi leti štartal kot izposojevalec DVD-jev preko pošte, je danes z več kot 90 milijonov naročnikov po vsem svetu največja spletna platforma za ogled televizijskih serij in filmov. Ne tako dolgo nazaj pa se je proslavil tudi kot produkcijska hiša, predvsem z uspešnim naskokom serije House of cards leta 2013. Četudi je od takrat Netflix sproduciral kar nekaj originalnih serij, pa ni pozabil na holivudsko recepturo prebujanja starih uspešnic v neskončnost. Tako smo bili leta 2016 priča kar nekaj nadaljevanjem, ki jih ni bilo pričakovati: Fuller House, Arrested Development, Longmire, in med njimi tudi Gilmore Girls.

 

Gilmore girls oziroma Midve z mamo, kot so serijo naslovili pri nas, je debitirala leta 2000. Zelo hitro je osvojila srca številčnega občinstva, saj je bila ena prvih serij, ki se je v celoti posvetila odnosu med materjo in hčerjo. In to na zelo ameriško idealističen način: mama je vedno hčerkina najboljša prijateljica. Dinamika, ki se je v sedmih letih (kolikor je serija trajala) izoblikovala med nekoliko razvajeno hčerko Rory (Alexis Bledel) in velikokrat nezrelo materjo Lorelai (Lauren Graham) ter vsemi ostalimi prebivalci majhnega izmišljenega in karikiranega mesteca Stars Hollow v Connecticutu, je očarala marsikaterega gledalca. Grenko-sladki prikaz vsakdanjih ljubezenskih in družinskih težav, trk ambicij, želja in možnosti. Vse to je ustvarjalki Amy Sherman-Palladino, skupaj z možem Danielom, uspelo predati občinstvu na svež način. (Pre)hitri dialogi, obsedenost s kavo in mestoma genialne reference na pop kulturo, so postali zaščitni znak te serije. Pri tem pa je bila vedno v ospredju tudi skrbno izbrana glasba, ki je včasih delovala kot podaljšek miselnega toka igralk, spet drugič je postala glavna tema njunega dialoga.

 

Nova sezona Gilmore Girls: A Year in the Life je prišla na naše računalniške zaslone 25. novembra 2016 – devet let po zadnjem delu originalne serije. To je zelo dolga doba in zadovoljiti oboževalce po tolikšnem premoru ni kar tako. Netflix se je zelo smotrno odločil za drugačno formo – namesto sezone z dvajset+ deli je ponudil 4-delno mini serijo. Vsak del tako predstavlja en letni čas iz življenja »Gilmork«. Pustimo ob strani dejstvo, da je dobil čas popolnoma magične lastnosti, saj se letni časi menjajo kar čez noč. Z novo formo je Netflixu uspelo zagotoviti, da so gledalci dobili zadostno dozo Stars Hollow nostalgije, hkrati pa ni ostalo prostora za ponovno čustveno navezovanje na priljubljene like. Seveda, marsikaj se je izkazalo za nejasno in odprto, a se je vse odvijalo tako hitro, da je gledalec lahko hitro pozabil na to in le užival v tem kratkem, a sladkem srečanju. Mestece še naprej ostaja prikupno absurdno, dekleti še vedno govorita trikrat prehitro, reference so morda malo bolj na prvo žogo kot nekoč, a še zmeraj zabavne. Gromozanska količina hrane in kave, ki je dejansko nikoli ne pojesta ali popijeta, prav tako. Zgodba Rory je v duhu časa (vsekakor nas spomni na Girls, ki se zdaj zdaj vračajo na naše ekrane), zgodba Lorelai je v duhu stare serije. Le scene, ki se približajo mjuzikalu, so nekoliko moteče patetične, vendar jih zasenči ljubezen, s katero je serija ustvarjena. V njej sodelujejo prav vsi nekdanji igralci, razen preminulega Edwarda Herrmanna (Richard Gilmore) od katerega se prav ganljivo poslovijo.

 

Zaključek serije, slavne zadnje štiri besede Rory, ki zaokrožijo celotno zgodbo in s katerimi naj bi Amy Sherman-Palladino želela serijo zaključiti že 10 let nazaj, so vzburjale javnost pred in po predvajanju nove sezone. A mislim, da je tisti pravi pristni zaključek nekaj sekund pred tem, ko Rory reče: »I want to remember it all. Every detail.« Upajmo le, da se Netflix ne bo odločil še za kakšen nov podaljšek (serija je bila konec koncev dobro gledana, čeprav so jo pospremile zelo raznolike kritike) in dokončno izpil energijo idiličnega Stars Holllowa.

 

Napovednik za serijo:

[embedyt] http://www.youtube.com/watch?v=kGGNNSmGDpU[/embedyt]

gilmore