Literatura

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan

Nova izdaja Kosovelovih tekstov ponuja vpogled v avtorjeve doslej še neobjavljene zapise – od dramskih osnutkov, proznih fragmentov pa vse do humornih vložkov. In čeprav imamo gradiva o Srečku Kosovelu sedaj še več, ostaja na nek način še vedno neznan.

Maja Miloševič: Oder za gluhe

: Poezija Maje Miloševič se odvrača od sklenjenosti in urejenosti, da bi provocirala in dražila. Jasno je, da noče biti všečna, kot pank, na katerega se sklicuje.

Sophia Bekioti – [Tretji svet]

Poezije mlade grške pesnice Sophie Bekioti v prevodu Katje Gorečan.

Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek

Kratek roman ali, bolje rečeno, dolga poved razkriva človekovo bit, njegova najgloblja čustva in razmišljanja, ob katerih se bralec včasih krohota, včasih pa komaj zadržuje, da ne bruhne v jok. Andrej Nikoladis je mojstrski pri popisovanju življenja, človekovega bistva ter njegovih najglobljih čustev.

Mihail Bulgakov: Morfij in druge zgodbe

Mihail Bulgakov je mojster nenavadnega in fantastičnega, in to mojstrstvo se kaže tudi v njegovem najbolj znanem romanu Mojster in Margareta. A na žalost ta sicer genialen roman mnogokrat zasenči njegovo zgodnjo prozo, ki jo sestavljajo predvsem kratke zgodbe.

Andrés Neuman: Stvari, ki jih ne narediva

Neuman v svoji zbirki kratkih zgodb na poseben način združi človekova razmišljanja – tista, torej, ki bi lahko pestila praktično vsakogar izmed nas –, ki pa še zdaleč niso »banalna« in vsakdanja, pač pa vedno vodijo do ključnega spoznanja.

Feri Lainšček: Zadoščenje

Gre za lahkoten krimič z momenti paranormalnega, kar gre knjigi šteti samo v plus. Se pa zato lik inšpektorja nikakor ne usidra v samega bralca.

Velibor Čolić: Sarajevski omnibus

Avtorjeva personalizirana antologija sarajevskih zgodb.

Primož Čučnik: Piš čez sen

Primož Čučnik vsakokrat znova dokazuje, da je poezija lahko več kot zgolj neka pusta manifestacija avtorjevega jaza.

Blaž Kutin: Tempirana bomba

Kutinove kratke zgodbe ponujajo svež, kritičen pogled iz tujine, da tu ni vse tako bleščeče, a tudi tam ni nič bolje. Zgodbe si podajajo roke kot osebe v Mrtvaškem plesu, ki nas opominjajo, da smo v svojem bistvu vsi enaki in niti malo popolni.

Kaja Teržan: Krog

Človek je kakor hobotnica, ki s svojimi lovkami grebe, lovi in si prilašča ali se polašča drugega.

Christoph Ransmayr: Cox ali Tok časa

»Self help« za zavedne smrtnike in še mnogo več.

Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji

Avtorica vijuga med kmetovanjem in literarnim udejstvovanjem. In zdi se, da ne eno ne drugo ni dovolj za (pre)živetje.

David Graeber: Utopija pravil

Ni pa zato Utopija pravil nič manj kompetentna analiza sodobne birokracije, ki poleg tega, da razrahlja konvencionalna prepričanja o odnosih med birokracijo, trgom in državo, ponudi tudi precej lastnih konstruktivnih domislekov in pojmov, aplikativnih na vsakdanje izkustvo.

Rudy Francisco: Helium

Helium je očarljiva pesniška zbirka, v kateri zvezdnik slam poezije Rudy Francisco dokazuje, da poezija lahko nagovarja množice in s preprostim jezikom pripoveduje o resničnih temah, a hkrati ne izgubi globine povedanega.

Rok Vilčnik rokgre: Drame

Zbirka Drame je smiselno nadaljevanje avtorjeve dramatske poti, hkrati pa predstavlja njegovo zaokroženo in precej plodno obdobje ustvarjanja, saj se je v tem desetletju (2010–2019) še bolj uveljavil kot eden izmed bolj vidnih predstavnikov sodobne slovenske dramatike.