Literatura

Ilse Aichinger: Zvezanec

Avtorica ima zelo izostren čut za mešanje različnih stilov, izmenjavanje dolgih in kratkih stavkov, ustvarjanje napetosti. Priča smo izvrstnemu in zgoščenemu slogu, ki je na prvi pogled realističen, vendar vedno znova prehaja v območje fantazije, ki vas bo privezala nase vse do konca potovanja.

Primož Sturman: Zaobljuba

Pred ordinacijo ni nikogar. Očitno sem izbral najboljši trenutek, da pridem nanizat svoje uspehe. In hkrati pospravit porcijo pohval za višanje samopodobe.

Jeet Thayil: Narkopolis

Čeprav Narkopolis na prvi pogled deluje kot še eden izmed romanov o uporabi drog, se v številnih pogledih ne ujema z literaturo na to tematiko.

Uroš Zupan: S prsti premikamo topel zrak

»čas, oblaki, premikanje vetra – ujeto v nekakšno idealno razmerje milosti in teže« ali kako postati »Vernik počasnosti«.

Sergej Harlamov: Mnogoboj mitologij

Harlamova nova pesniška zbirka ponovno preizkuša meje jezika in se zavija v ekonomičnost besed, da lahko izrazi tisto, česar se drugače ne da izraziti.

Fjodor M. Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

Še eno odlično delo Dostojevskega, ki je zaživelo v odličnem slovenskem prevodu, in sije kljub temu, da ne spada med njegove najbolj poznane romane. Zakaj? Ker je popolnoma drugačno.

Gabriel García Márquez: Dvanajst potohodnikov

Ko pisatelj piše le iz užitka do pisanja in mi beremo le iz užitka do branja.

Janne Teller: Vse

»Obstaja več kot en vse. Toda za vsako zgodba obstaja samo en vse.«

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan

Nova izdaja Kosovelovih tekstov ponuja vpogled v avtorjeve doslej še neobjavljene zapise – od dramskih osnutkov, proznih fragmentov pa vse do humornih vložkov. In čeprav imamo gradiva o Srečku Kosovelu sedaj še več, ostaja na nek način še vedno neznan.

Maja Miloševič: Oder za gluhe

: Poezija Maje Miloševič se odvrača od sklenjenosti in urejenosti, da bi provocirala in dražila. Jasno je, da noče biti všečna, kot pank, na katerega se sklicuje.

Sophia Bekioti – [Tretji svet]

Poezije mlade grške pesnice Sophie Bekioti v prevodu Katje Gorečan.

Andrej Nikolaidis: Madžarski stavek

Kratek roman ali, bolje rečeno, dolga poved razkriva človekovo bit, njegova najgloblja čustva in razmišljanja, ob katerih se bralec včasih krohota, včasih pa komaj zadržuje, da ne bruhne v jok. Andrej Nikoladis je mojstrski pri popisovanju življenja, človekovega bistva ter njegovih najglobljih čustev.

Eva Ule: ***

Avtorska poezija Eve Ule.

Mihail Bulgakov: Morfij in druge zgodbe

Mihail Bulgakov je mojster nenavadnega in fantastičnega, in to mojstrstvo se kaže tudi v njegovem najbolj znanem romanu Mojster in Margareta. A na žalost ta sicer genialen roman mnogokrat zasenči njegovo zgodnjo prozo, ki jo sestavljajo predvsem kratke zgodbe.

Lena Kregelj: Veronika

Kljub določenim očitnim zgovornim znakom, Veronika ni tipična uslužbenka javne uprave. Za to je daleč preveč inteligentna.

Andrés Neuman: Stvari, ki jih ne narediva

Neuman v svoji zbirki kratkih zgodb na poseben način združi človekova razmišljanja – tista, torej, ki bi lahko pestila praktično vsakogar izmed nas –, ki pa še zdaleč niso »banalna« in vsakdanja, pač pa vedno vodijo do ključnega spoznanja.