• Datum objave: ponedeljek, 21. marec 2016
  • Primerjalna recenzija: Carol – knjiga vs. film

    Na mestih, kjer poskuša film z dodanimi prizori nadgraditi knjigo, pa to vselej ni potrebno in je kje celo odveč, zato zgodbi delujeta skoraj različni in je filmska predelava precejšen odmik od knjige.

    Carol, filmska adaptacija romana Patricie Highsmith The Price of Salt, je eden kritiško najbolj opevanih filmov letošnjega leta. Zgodba se dogaja v petdesetih letih prejšnjega stoletja in pripoveduje o mladi Therese (Rooney Mara), ki med božičnim vrvežem v veleblagovnici, kjer začasno dela, spozna Carol (Cate Blanchett). Therese in Carol se zaljubita in film se odtlej odvija kot nekakšna romantična različica Thelme in Louise. Čeprav svojih čustev nikoli povsem ne ubesedita, delujeta za svoje čase precej svobodomiselno.

     

    Režiser Todd Haynes, ki s svojimi filmi (Safe, 1995, Daleč od nebes, 2002) gledalca pogosto izziva s predsodki in eksperimentiranjem z različnimi načini snemanja, je tudi v Carol pustil pečat z zrnato nostalgičnimi scenami, posnetimi s kamero na 16-milimetrski film. Pri tem se je zgledoval po cenjenih fotografinjah iz petdesetih let, da bi s sliko zajel pogled časa, kar mu je zelo dobro uspelo. K temu gotovo pripomoreta kostumografija in scenografija, vizualna podoba filma je dodelana.

     

    Zdi se, kot da pri tem pušča gledalcu veliko namigov, s katerimi si lahko (re)interpretira filmsko zgodbo in ugiba, koliko podrobnosti pomeni golo naključje. S takšno igrivostjo se na svoj način ogne polemiziranju ali politiziranju tematike in hkrati pusti, da zgodba govori sama zase. V enem izmed prizorov Carol v pismu Therese zapiše: “Najdražja, ni naključij in vse se vrača.” Zapisano velja tudi za potek filma, saj smo uvodoma in na koncu priča istemu prizoru. Da začetek zelo spominja na Bežno srečanje (1945) ni slučaj, pravi Haynes. Vanj smo vrženi na začetku in potem sledimo prizorom, ki nas kot spomini vodijo nazaj v izhodiščni prizor. Podobe si nato sledijo kot nizanje scen, približanih podob, ki se zgoščeno in minimalistično osredotočajo na poglede, dotike, geste ali pozabljene rokavice … Kadri so pogosto snemani skozi okenska stekla ali čez ramo, preko katerih gledalci skoraj voajersko opazujejo njuno romanco, ki se zaradi tega zdi hkrati ujeta in skrita v svoji odtujenosti in tesni bližini. Takšni prizori delujejo kot metafora za stavek, s katerim je v romanu Carol rahlo očitala Therese: “Zanima me, če ti bo zares v veselje ta izlet. Veliko bolj so ti všeč odsevi stvari v steklu, kajne? Kjer imaš svojo lastno zamisel vsega.”

     

    Knjižna predloga The Price of Salt je roman, ki je bil sprva izdan leta 1952 pod psevdonimom Claire Morgan, za katerim se je skrivala Patricia Highsmith. Pisateljica je sicer zaslovela s kriminalnimi romani, že s prvencem Tujca na vlaku in kasneje še s serijo psiholoških kriminalk o Tomu Ripleyu. Obe zgodbi sta bili prenešeni v film. Čeprav je Carol (takšen je tudi naslov kasnejših izdaj romana) v osnovi ljubezenski roman, se ne more izogniti miku, da ne bi bil prežet z značilnim tonom avtorice, ki na tem mestu ljubezensko čustvo prikazuje kot kriminal. The Price of Salt velja za odmik od običajne naravnanosti pisateljice, saj je njen edini roman z ljubezensko vsebino. Roman je zanimiv predvsem zato, ker velja za eno izmed prvih del, ki se tematike lezbične romance ne loteva melodramatično in se ne konča s samomorom glavne junakinje ali ozdravitvijo in spreobrnitvijo v heteroseksualni zvezi.

     

    Za razliko od knjige se film povsem drugače loteva kriminalnega vzdušja, kot je to značilno za romane Patricie Highsmith. Za slednje je značilen preprost in berljiv slog, v zgodbi pa navadno sledimo junaku, ki je inteligenten, vendar razmišlja skozi kriminalni um. Carol in Therese udejanjata zločin že samo s tem, kar čutita. Napetost se potem stopnjuje z umazanimi igrami zasledovanja in prisluškovanja, za kar je zaslužen predvsem Carolin ljubosumen mož, ki ženino zaljubljenost na sodišču uporabi proti njej, ko se bori za skrbništvo nad hčerko. Film izpusti velik del bežanja in skrivanja pred detektivom in čustveno napete borbe žensk, ki se odločita, da ne bosta dopustili družbi (ali konkretno možu), da prekine njune počitnice oziroma jima narekuje, kako bi se morali obnašati.

     

    Ker je zgodba v knjigi pripovedovana skozi Theresine oči, se zdi, da film veliko pozornosti nameni temu, da bi oživil lik Carol kot samostojne osebe, neodvisne od občudovalkinih projekcij. V ta namen dodaja prizore, v katerih se na primer Carol in njen mož Harge (Kyle Chandler) z odvetniki pogajata za skrbništvo nad hčerko. Če se zdi Carol v romanu močna, neodvisna in pogumna ženska, ji je film uspel odvzeti nekaj nedostopnosti in hladnosti ter pridobiti človeško ranljivost. Lika obeh žensk sta v tem pogledu v filmu veliko bolj enakovredna kakor v knjigi.

     

    Scenaristka Phyllis Nagy skuša doseči, da film ne bi temeljil na dialogih, temveč na vmesnem prostoru neizrečenega. Če v romanu to bralcu dopolnjujejo Theresini notranji monologi, v filmu pogosto zapolnjujejo pogledi, dotiki ali geste, vendar predvsem med glavnima igralkama, ponekod pa se v neizrečenem podobnosti iz romana povsem izgubijo. Pomanjkljivo so v filmu prikazani moški liki, ki so (namenoma?) vsak po svoje ujeti v stereotipe, ki se jim uklanjajo veliko bolj kot protagonistki.

     

    Carol s svojo vizualno predstavo ponuja presežek v svojem žanru. Na mestih, kjer poskuša film z dodanimi prizori nadgraditi knjigo, pa to vselej ni potrebno in je kje celo odveč, zato zgodbi delujeta skoraj različni in je filmska predelava precejšen odmik od knjige.

     

     

    Knjiga: Patricia Highsmith –  Carol (originalni naslov: The Price of Salt)

    Založba: Bloomsbury

    Leto izida: 2014

    *slovenski prevodi v tekstu so avtoričini

     

    Film: Carol

    Režija: Todd Haynes

    Igralska zasedba: Cate Blanchett, Rooney Mara, Sarah Paulson

    Datum izida: 17. maj 2015 (Francija), 25. februar 2016 (Slovenija)

    Sorodni članki: