• Datum objave: sreda, 20. april 2016
  • Prepišno uredništvo 2016: Oblikovanje revij

    • Datum: 19. 4. 2016
    • Lokacija: LUD Literatura
    • Udeleženci: Dražen Dragojević, dr. Petra Černe Oven, Ajdin Bašić

    Za doseganje najboljših rezultatov je vsekakor potreben produktiven dialog med urednikom in oblikovalcem.

    Oblikovanje je bilo rdeča nit drugega izmed pogovorov v seriji Literarni mediji jutri. O posebnostih oblikovanja revij, v čem je to podobno oblikovanju knjig oziroma se od njega razlikuje, se je Dražen Dragojević pogovarjal z dr. Petro Černe Oven, oblikovalko, raziskovalko in predavateljico na ALUO, in Ajdinom Bašićem, samostojnim grafičnim oblikovalcem.

     

    V odgovoru na uvodno vprašanje o tem, kaj revija sploh je in kaj jo loči od knjige, je Černe Oven kot največjo razliko izpostavila to, da imajo knjige večjo težnjo po trajnosti. Opozorila je, da je izhodiščna tema – literarne revije – morda preširoko zastavljena, saj je pri razpravljanju o njihovem obstoju (in obstanku) potrebno upoštevati veliko dejavnikov: od cene, jezika, pa do uredniškega razmisleka ter tega, da se pri bralnih navadah stvari spreminjajo, saj čedalje več stvari prebiramo kar na telefonih. Tudi Bašić je izrazil mnenje, da je potrebno razlikovati med tiskovinami in digitalnimi mediji, obenem pa sej je strinjal, da je ključna prednost tiskanega medija prav njegova obstojnost. Knjige namreč lahko brez težav prebiramo tudi po 30 letih, medtem ko se digitalnim formatom zna zgoditi, da hitro zastajajo.

     

    Posebnost literarnih revij je njihova vezanost na besedo. Pristopov k oblikovanju je seveda več, ni pa za to primeren vsak sodelavec, je povedala Černe Oven. Osrednjo vlogo v takšnem primeru odigra uredniška politika. Bašić pa je v tem smislu dodal, da oblikovalec lahko deluje kot nevtralni prevodnik, lahko pa z oblikovanjem besedilo tudi »preglasi« – primer tega je npr. delo oblikovalca Davida Carsona. Za doseganje najboljših rezultatov je vsekakor potreben produktiven dialog med urednikom in oblikovalcem. Kot primer dobrega sodelovanja iz domačega okolja je Černe Oven omenila Kosovelove Integrale 26, ki jih je uredil Anton Ocvirk, in sodelovanje Aleša Debeljaka in Tanje Radež pri njegovi knjigi Kako postati človek. Sicer sta oba navedena primera knjigi, po mnenju obeh gostov pa se da tudi pri periodiki preseči banalnost že npr. samo z uporabo določene črkovne vrste. Te namreč vizualno komunicirajo na različne načine, ki skozi čas lahko precej spreminjajo, vzporedno z upiranjem predhodnim konvencijam. Pri pisavah je nasploh prišlo do ogromnega preskoka v tehnologiji, saj so bili nekoč stroški za izdelavo pisave ogromni, danes pa pri tem praktično ni več omejitev.

     

    Na kakšen način bi se torej pri nišni literarni reviji dalo narediti preboj? Prvo vprašanje je, kdo je bralec te revije, je odgovorila Černe Oven. Dodala je še, da bi se dalo nek preboj narediti tudi z uporabo drugačnega medija – obstajajo npr. tudi knjige, ki se jih bere preko mobilnih aplikacij. Bašić je nato izpostavil problem nizke naklade pri nas, kot eno izmed rešitev pa izpostavil možnost izdaje posebne številke, ki bi pritegnila pozornost javnosti. Tovrsten podvig se lahko izvede samo enkrat, saj je javnost težko šokirati v nedogled. V zvezi s tem je Černe Oven še dodala, da obstaja seveda tudi na področju pisav določena kontinuiteta kulturnega prostora, v katerem določene črkovne vrste ohranjajo določene lastnosti.

     

    Pogovor se je proti koncu preusmeril od črkovnih vrst k možnostim, ki jih prinašajo različne oblike medijev. Ob tem je Černe Oven ponovno poudarila, da pri takšnih projektih zares ključno dobro sodelovanje med urednikom oziroma avtorjem in oblikovalcem. Bašić pa je dejal, da digitalno okolje ne more spremeniti vsega, ter dodal, da nekateri digitalni mediji tudi niso zares novi mediji, temveč prej meta-mediji. Mediji po njegovih besedah ne umrejo, spremeni se le njihova funkcija.

    Sorodni članki: