Taktike in praksa: Kritično inženirstvo (predavanja in delavnica)

Jernej
Čuček Gerbec

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

Aksioma je v sodelovanju s Kinom Šiška in v koprodukciji z organizacijo Drugo more z Reke organizirala konferenco in delavnico pod okriljem projekta State Machines. Tokratna iteracija iz serij konferenc Taktike in praksa se je osredotočala na medmrežje in brezžična omrežja. S svojimi prispevki so sodelovali Danja Vasiliev: Topologije temnega spleta, Gordan Savičić in Bengt Sjölén: Elektromagnetni situacionizem, Joana Moll: Avtopsija podatkovnega posla in Sarah Grant: Radical Networks.

Foto: Aleš Rosa/Kino Šiška

Danja Vasiliev: Topologije temnega spleta

Danja Vasiliev je v svojem govoru orisal internet v svoji celoti. Splet, ki ga uporabniki večinoma razumemo kot abstraktnega, ima tudi svojo povsem fizično obliko, saj oblak in brezžična omrežja delujejo na izrazito materialni ravni. Internet je tako skupek računalnikov, medmrežnih centrov, serverjev in vseh naprav, ki se nanj povezujejo. Podatki, ki se pretakajo po spletu, potujejo deloma po zraku, večinoma pa po kilometrih in kilometrih žic. Vse celine in tudi otočja so zdaj povezana s potopnimi kabli. Internet je potemtakem, po besedah Vasilievega, največji stroj, ki smo kadar koli zgradili. Z enim pogledom bi ga bilo mogoče zaobjeti le, če bi z zemlje stopili v orbito in naš planet ugledali v celoti. Internet je tako globalen fenomen, ki je v lasti mnogih akterjev, zasebnih in javnih. Vsak izmed njih pa ima lahko različne motive ali pristope do uporabe spleta. Tako so recimo Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in ZDA združeni v obveščevalni aliansi Five Eyes, ki deluje izključno na področju signalov. V njenem okviru deluje tudi znan program nadzora PRISM. V taki situaciji lahko kakršen koli promet prek spleta potencialno pride pod drobnogled obveščevalnih ali drugih služb.

Enostavna uporaba spleta in njegova realna kompleksnost postavijo uporabnike v neroden položaj. Komunikacijo prek telefonskih klicev in pošte imamo za varne in zaupanja vredne, navsezadnje je tudi njihovo delovanje dokaj preprosto in lahko razumljivo. Naša sporočila potujejo po predvideni poti in pri pošti celo v fizičnem ovoju. Pri spletu pa je to nekoliko drugače, kakor nam je Vasiliev pokazal, lahko se pri obisku lokalnega spletnega mesta naša komunikacija preusmeri čez drugo državo ali več držav. V takem primeru lahko postane naša komunikacija podvržena drugi zakonodaji. Tako je možno, da postane katero koli od naših spletnih dostopanj podvrženo nujnemu nadzoru ene izmed držav članic alianse Five Eyes. Kar seveda sleherniku ni samoumevno in nemogoče je pričakovati, da bi posameznik poznal vse podrobnosti delovanja spleta. Zato je izobraževanje uporabnikov skorajda nujno. Za nameček pa je razvoj interneta tako hiter, da ga lokalna zakonodaja ne dohaja, kar globalni aspekt še dodatno otežuje.

Virtualna zasebna omrežja (VPN) so ena od možnosti, ki jih ima uporabnik, da svojo prisotnost na spletu anonimizira. Promet domačega računalnika ali pametnega telefona je mogoče prek VPN-ja preusmeriti. Storitev, do katere dostopamo prek VPN-ja, meni, da je naša naprava v drugi državi. Pri zastiranju naše internetne uporabe gre predvsem za izvrševanje pravice do zasebnosti. Vasiliev je predstavil delo Prodaja zasebnih omrežij, ki je razstavljeno na sočasni razstavi Kritično inženirstvo. Gre za prodajni avtomat, ki za 1 evro, na ključ USB zapiše vse potrebno za dostopanje do spleta prek VPN-ja. S tem delom želijo povedati, da bi morala biti anonimnost oziroma zaščita pred nadzorom enostavno dostopna. Tako kot zobna ščetka, tampon ali kondom, ki jih lahko kupimo na javnih straniščih.

Gordan Savičić in Bengt Sjölén: Elektromagnetni situacionizem

V prispevku Gordana Savičića in Bengta Sjöléna se je fokus iz materialnosti prestavil na topologijo nevidnega. Del spletnega in telefonskega prometa se prenaša prek elektromagnetnih sevanj. V ta namen uporabljamo radijske oddajnike, ki oddajajo na različnih frekvencah, WIFI zaseda frekvence v GHz, mobilna omrežja pa v MHz. Elektromagnetna sevanja takega spektra so za nas nevidna, naše oči zaznavajo samo zelo ozek spekter sevanja (380–740 nm), zato si je težko predstavljati, kaj nas pravzaprav obdaja. V ta namen je Bengt Sjölén naredil napravo, delo Camera Obscura, ki s pomočjo anten WIFI vizualizira ta spekter.

Oba govorca svoje umetniško raziskovanje usmerjata v dihotomijo vidnega in nevidnega v povezavi z elektromagnetnim sevanjem. Razstavljeno delo Packetbrücke  kaže na implikacijo brezžičnih omrežij na naš vsakdan. Splet ustvari v povezavi z našimi napravami sekundarni sloj resničnosti, ki ga je mogoče doživeti samo prek naprav (telefonov). Večina se zdaj orientira s pomočjo mobilnih telefonov. Ti našo lokacijo določajo s pomočjo sistema GPS in postaj WIFI. Slednje je najbolj uporabno v notranjih prostorih, saj telefon ne dobi povezave do satelitov. Načeloma lokacija na mobilnih telefonih sovpada z zunanjim svetom in služi zgolj kot podaljšek realnosti. Avtorja s svojim delom onesnažujeta okolje WIFI, usmerniki se pretvarjajo, da je njihova lokacija drugje. Tako se uporabnik, ki poskuša odpreti zemljevid na telefonu, znajde drugje, na primer v Reki. Avtorja tako naredita vidno nevidnost delovanja naših naprav.

Joana Moll: Avtopsija podatkovnega posla

Joana Moll nam predstavi ekološko in ekonomsko plat interneta. Začne s predstavitvijo projekta, ki nosi groteskne pridihe. Avtorica je za 136 € kupila skoraj pet milijonov zmenkarskih profilov. Pridobila jih je popolnoma zakonito prek podatkovnih posrednikov. Gre za bazo s presenetljivo količino osebnih podatkov. Spletni ponudniki zmenkarskih portalov podatke, ki jim jih postrežejo uporabniki, prodajo. V to privolijo, ko brez premisleka sprejmejo pogoje uporabe. Moll je to storila z namenom opozarjanja in predočenja dejstva. Podatki, ki jih pustimo za seboj na spletu, so tržna poslastica. Med te podatke ne spadajo samo stvari, ki jih sami vpisujemo, ampak tudi naše obnašanje na spletu. Internetne strani zbirajo anonimizirane podatke naše uporabe, te prodajo naprej podatkovnim posrednikom. Ti podatke analizirajo, kategorizirajo in prodajo naprej. Težnja po zbiranju in trgovanju je zmeraj večja. Naša uporaba interneta je tako pretvorjena v prodajno blago za korist drugih.

Tržna usmerjenost spleta se zrcali tudi v njenem ekološkem vplivu. Mollova pod kritično oko postavi tudi to, manj omenjeno plat interneta. Digitalni svet se nam zdi večinoma brezpredmeten. Termini, kot je oblak, ga naredijo še bolj abstraktnega. Dobimo občutek, da podatki, spravljeni v digitalni obliki, ne zasedajo prostora in ne potrebujejo energije. Vendar je resničnost oblaka povsem drugačna, spletni oblaki so še kako predmetni. Serverji in podatkovna središča so veliki objekti, polni računalnikov. V ta namen je Moll naredila serijo projektov, ki poskušajo delovanje ter energetsko in materialno porabo spleta prikazati. Tako na primer spletna stran www.janavirgin.com/CO2/ šteje trenutno porabo CO2 strani Google. Gre za zelo potreben premislek, ki kliče po optimizaciji in zavednosti pri uporabi digitalnih medijev. Ekonomska uspešnost spleta hitro zasenči negativne učinke. Tako kot druge industrije tudi ta za svojo rast od okolja zahteva velik davek. Svojo nedolžno masko pa ohranja z odmaknjenostjo podatkovnih središč in za lahkotnimi imeni, kot je oblak.

 Sarah Grant: Radical Networks

Kot zadnja je Sarah Grant predstavila projekt Radical Networks, pri katerem gre za iniciativo, ki želi omrežja demistificirati in približati mrežne tehnologije posameznikom, predvsem tistim, ki se na delovanje spleta ne spoznamo. Njen namen je, da posamezniki ne postanejo popolnoma odvisni od interneta, ki je večinoma pod nadzorom korporacij. V ta namen prireja različne delavnice in uči ljudi, kako lahko sami ustvarimo mrežni sistem. Samostojni mrežni sistemi lahko operirajo avtonomno, brez potrebne povezave do širšega medmrežja. Tako je recimo projekt Red Hook WIFI služil kot nadomestno lokalno medmrežje po opustošenju, ki ga je za seboj pustil hurikan Sandy. Soseska je ostala dobesedno odrezana od svetovnega spleta, noben od standardnih komunikacijskih kanalov ni bil dostopen. Na srečo je lokalna skupnost nedavno postavila svoje avtonomno medmrežje in so ga lahko uporabljali v času prekinjene povezave do širšega medmrežja.

Vzpostavitev takih omrežij ni namenjena izključno zasilnemu izhodu, ampak bolj samostojni uporabi spletnih tehnologij. Namreč, interesi korporacij, ki si lastijo nekatere izmed največjih internetnih ponudnikov, niso nujno enaki našim. Zato je pomembno, da se o njihovih vlogah sprašujemo in jih kritično ocenjujemo. V namen predstavitve alternative ponujenemu  Sarah Grant prireja delavnice, na katerih svojo teoretsko prezentacijo podkrepi tudi s praktičnim znanjem. Tako se lahko uporabniki pobliže spoznajo z delovanjem spletnih omrežij, kar je nujno zlo, da lahko kritično razmišljajo o vlogah in interesih korporacij, ki nam ponujajo dostop do širšega spleta. Na celodnevni delavnici smo udeleženci uspeli usvojiti le drobtinico potrebnega znanja. Spoznali smo se z ukazno vrstico in osnovami spletnih omrežij. Gre za prvi korak proti bolj samostojni uporabi spletnih sistemov, predvsem pomaga premagati strah pred zapletenostjo ukazne vrstice in spletnih tehnologij. Ustvarjanje lastnih omrežij ni tako enostavno kakor dostopanje do spleta po standardnih metodah, vendar ni nemogoče. Veliko dokumentacije je dostopne na internetu in z nekaj osnovnega znanja in malo iznajdljivosti si lahko zdaj pri marsičem pomagamo sami.

Foto: Aleš Rosa/Kino Šiška

Po dveh dneh vpogleda v delovanje spleta se poglavitni zaključek najde v misli, kako zelo potrebno bi bilo to znanje približati tudi drugim. Vsakodnevno se srečujemo z internetom, velik del našega življenja je zdaj odvisen od njegovega delovanja. V ozadju, skrito pred očmi, se vršijo transakcije, za katere sami niti ne vemo. Pomembna bi bila osnovna izobrazba s tega področja, potrebno bi bilo osnovno razumevanje ekonomske plati spleta, tako za slehernika, kot za tiste, ki imajo moč pri odločanju. Mistifikacija delovanja spleta se je najbolje kristalizirala pri nedavnem zaslišanju Marka Zuckerberga v senatu Združenih držav Amerike. Zaradi nepoznavanja delovanja spleta je zelo težko kritično razmišljati o tehnologiji, ekonomiji in politiki spleta, tako nam posameznikom kot tistim, ki zakone ustvarjajo. V svetu, v katerem bo splet zasedal vse pomembnejši položaj, je odločilno, da tako izobraževanje postane dostopno vsakemu. Ni treba, da vsi postanemo strokovnjaki, bilo bi pa dobro, da vsaj razumemo osnove. Nujno bi bilo, da imamo možnost slediti razvoju spleta in prav bi bilo, da bi imele državne institucije dovolj moči, da bi lahko incidente, kakršen je bil na primer Cambridge Analytica, preprečijo. Varnost in meje zasebnosti so za zdaj na spletu še nezarisane. Splet je zaradi svoje masivnosti in nepreglednosti postal nov divji zahod.

Foto: Aleš Rosa/Kino Šiška
Foto: Aleš Rosa/Kino Šiška
Foto: Aleš Rosa/Kino Šiška