9. julij, 2016 / Podobe / Reportaža

Solze bogov, nanizane na ogrlico

Pia
Marincelj

HIS F(X)
urednistvo@koridor-ku.si

 

 

Če boste potovali v katero izmed baltskih držav ali na Poljsko, boste jantar nedvomno našli v vsaki trgovini s spominki, na stojnici v centru mesta ali v bližini pomembnejših znamenitosti. Jantar zaznamuje baltske države na najrazličnejše načine; angleško ime za jantar, »amber«, je tu uporabljeno za imena ljudi, restavracij, hotelov, festivalov, muzejev itd. V Litvi in Latviji je jantar tudi sestavni del narodne noše. Njegov nastanek opisuje grški mit o Faetonu in sončni kočiji, ki je ni bil sposoben obvladati. Da bi preprečil katastrofo, ki je grozila Zemlji, ga je bil Zevs primoran ubiti s strelo. Žalujoče Faetonove sestre so se spremenile v vrbe, iz njihovih solz pa je nastal jantar.

 

jantar2
Foto: Pia Marincelj

 

Uporabo jantarja kot zdravilnega kamna in amuleta, pa tudi njegovo rabo v umetnosti, lahko zasledimo že v času neolitika. Simbolizira sonce in duhovno povezanost. Vonj zažganega jantarja je po starih verovanjih prinašal moč jasnovidnosti in že v preteklosti so ga uporabljali za lajšanje glavobolov, bolezni grla, ušes in oči. Deloval naj bi proti stresu in imel blagodejen učinek na mišice. V zgodovini umetnosti zasledimo predvsem jantarni nakit, molilnike, amulete in dekoracije uporabnih predmetov s koščki jantarja, miniaturne skulpture in skrinjice. Eden izmed najbolj znanih primerov umetniške uporabe jantarja je bila Jantarna dvorana Katarinine palače v Tsarskoyem Selu (blizu St. Petersburga), ki jo je leta 1716 pruski kralj Friderik Viljem I. podaril ruskemu carju Petru Velikemu. Dvorana je bila v celoti okrašena s ploščicami jantarja ter z zlatimi svečniki, ogledali in s slikami ter je bila opisana kot osmo čudo sveta. Med drugo svetovno vojno je bila izropana, od leta 2003 pa si je v palači mogoče ogledati njeno rekonstrukcijo.

 

Jantar je izjemen material, saj je vsak košček enkraten izdelek narave. Nastane, ko se drevesna smola na zraku strdi in sčasoma fosilizira. V tem procesu se vanjo pogosto ujame mrčes. Imenujejo ga tudi zlato okno v preteklost, saj zlate kapljice ohranjajo zapise in podatke o rastlinah, žuželkah in manjših vretenčarjih ter o podnebju davno izginulih ekosistemov. Starost jantarja dosega tudi do 260 milijonov let, kosi takšne starosti pa so danes izredno dragoceni. Pojavlja se v različnih, na površini pogosto razpokanih oblikah. Najpogosteje je rumene ali oranžne barve, lahko pa najdemo tudi zelenega, vijoličnega ali celo črnega.

 

jantar3
Foto: Pia Marincelj

 

Pogosto prihaja do ponarejanja jantarja. Trgovci imajo navadno na vidnem mestu certifikat, ki zagotavlja pristnost jantarja, ki ga prodajajo. Če smo še vedno v dvomih ali v rokah držimo pravi jantar, lahko to preizkusimo na različne načine. Stik jantarja z ognjem ali z razžarjeno iglo naj bi ustvaril vonj po drevesni smoli oziroma kadilu, medtem ko ponaredek zasmrdi po plastiki. Njegovo pristnost lahko preverimo tudi v raztopini vode in soli. Pravi jantar bo plaval na vodi, medtem ko bo ponaredek potonil. Najbolj cenjen je »prozorni« jantar, takšen, ki se svetlika na sončni svetlobi. Zato pravi jantar pogosto »izboljšujejo« z različnimi postopki bistrenja. Jantar kuhajo, pri čemer odstranijo plinaste in tekočinske delce. »Kuhan jantar« spoznamo po značilnih okroglih tankih ploščatih napetostnih delcih, ki so navadno vidni s prostim očesom. Baltski jantar naj bi bil zaradi svoje visoke starosti (primerki dosegajo starost najmanj 40 milijonov let) najboljši za izdelovanje nakita. Mlajši je za to navadno premehak.

 

Zaradi priljubljenosti, ki jo jantar uživa v baltskih državah, je pogosto uporabljen kot material za ustvarjanje. Najpogosteje se uporablja za izdelovanje nakita, vendar pa umetniki iz njega ustvarjajo tudi samostojna umetniška dela ter ga uporabljajo za dekoracijo uporabnih predmetov. Pri tem jantar običajno kombinirajo z drugimi materiali (bron, jeklo, muransko steklo, usnje, zlato, srebro in pozlačeni elementi). Pri umetniških izdelkih iz enega kosa jantarja gre navadno za miniature, saj so veliki kosi jantarja izjemno redki in dragoceni. Na policah trgovin so pogoste manjše skulpture živali in oseb. V baltskih državah so zelo priljubljena drevesca z jantarjevimi lističi, najdemo pa lahko tudi večje skulpture bark iz več kosov jantarja ter uporabne predmete – vse od šaha, jedilnega pribora, šatuljic in cigaretnic z jantarno dekoracijo do USB ključkov oblečenih v jantar.

 

jantar4
Foto: Pia Marincelj

 

Čeprav je jantar mogoče najti po vsej zemeljski obli, obstaja le okoli dvajset področij, kjer ga je dovolj, da izkopavanje prinaša dobiček. Sedaj večino jantarja pridobivajo na baltskem področju vzhodne Evrope, v Dominikanski republiki in v nekaterih delih Mehike. Ena glavnih proizvajalk jantarnega nakita je Poljska, ki je prav tako znana po elegantnih jantarnih namiznih svetilkah. Jantar je cenjen zlasti na Kitajskem, medtem ko je drugod zanimanje zanj vse manjše, kar na žalost velja tudi za Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo Poljske si izjemno prizadeva za promocijo jantarja po svetu.

 

V Litvi lahko največji muzej jantarja najdemo v obalnem mestu Palanga. Počitniško mestece Nida gosti Hišo umetnikov, kjer se vsako poletje zberejo oblikovalci nakita, profesionalni oblikovalci jantarja in kovin, kiparji ter slikarji. Majhna hiška, ki umetnikom nudi prostor za ustvarjanje, je zgrajena na vrtu muzeja in galerije jantarja. Nidina prečudovita obala in laguna privlačita umetnike in jih navdihujeta. Lastnika ponujata umetnikom dva tedna bivanja zastonj, v zameno pa umetniki s seboj prinesejo svoja dela in tam pripravijo razstavo. V poletnih mesecih lahko obiskovalci muzeja opazujejo umetnike pri delu. Na ulicah Palange lahko v obdobju velike noči najdemo 2 metra visoko in 1,5 metra široko skulpturo velikonočnega jajca, okrašenega s 15,3 kg koščki jantarja, ki ga je izdelal ljudski umetnik Albertas Bukauskas.

 

jantar5
Foto: Pia Marincelj

 

Baltske države v Vilni vsako leto organizirajo International Baltic Amber Trip Jewellery Show, ki je letos potekal že trinajsto leto. Glavni namen prireditve je mednarodna promocija jantarja, združevanje baltskih trgovcev z nakitom in ustvarjanje vezi med nakitom držav vzhodne in zahodne Evrope. Polovico izdelkov na razstavi v okviru festivala predstavljajo izdelki iz jantarja.

 

Umetniki, ki ustvarjajo z jantarjem, so običajno izšolani oblikovalci nakita, ki se kasneje specializirajo za delo z jantarjem ali nadarjeni samouki, ki so si s prakso prislužili delo pri podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo jantarja.

 

Baltske države se zavedajo možnosti, ki jih za ustvarjanje nudi ta topel skrivnostni material in dokazujejo, da je tradicijo tega dragocenega materiala mogoče nadaljevati skozi ustvarjanje modernih umetniških del in elegantnega ter unikatnega nakita.

                    
jantar1