Tom Veber: ***
V medprostoru
odrevenijo kazalci
dihanje se iztisne
v prazne oble
telo riše nebo
telo riše senco
ni več otrok
zaradi katerih
bi se zjutraj zbujali
ni rastlin
ki bi potrebovale
našo svetlobo
ni nedelj
ker ni več mame
ni več babice
so roke
moje tvoje
prostor
(kos apnenca)
ki daje in celi.