28. februarja, 2020 / Film/TV / Recenzija

Uncut Gems

Režija: Josh in Benny Safdie
Igralska zasedba: Adam Sandler, Julia Fox,
Lakeith Stanfield, Kevin Garnett
Datum izida: 30. avgust 2019 (Filmski
festival Telluride), 31. januar 2020 (Netflix)
Ocena: 9/10 

Brata Josh in Benny Safdie sta se s filmom Dobri časi (Good Time – pri nas smo ga lahko leta 2017 videli na LIFF-u) napovedala kot obetaven režiserski tandem z drzno avtorsko vizijo, zaradi česar so bila pričakovanja glede njunega najnovejšega projekta upravičeno visoka. Uncut Gems je postavljen v isti frenetični New York kot njegov predhodnik in močno spominja na tistega, ki ga je v Idiotska noč (After Hours, 1985) in Med življenjem in smrtjo (Bringing Out the Dead, 1999) upodobil Martin Scorsese, eden izvršnih producentov filma. Dogajanje je postavljeno v Diamantno okrožje v samem osrčju Manhattna, v leto 2012, ko si niti ZDA še niso popolnoma opomogle od globalne finančne krize, kar je več kot primerna kulisa za kritiko pohlepa, oportunizma in materializma sodobne neoliberalne družbe. Kamera nas uvodoma iz etiopskega rudnika popelje v jedro redkega temnega opala, katerega pisana notranjost spominja na prostranosti vesolja, a se še pred koncem uvodne špice te galaktične podobe izostrijo in znajdemo se sredi debelega črevesa med kolonoskopijo glavnega lika Howarda Ratnerja (Adam Sandler). Zanj se nekatere stvari v nadaljevanju filma žal ne izostrijo v zadostni meri.

Adam Sandler je neverjetno prepričljiv v osrednji vlogi pretkanega in karizmatičnega manhattanskega draguljarja judovskega porekla, ki mu je razpadajoč zakon drugotnega pomena. Howard je namreč zasvojen z igrami na srečo in je ves čas na preži za naslednjo priložnostjo za hiter zaslužek. S svojim širokim nasmeškom in nevrotičnim nastopom ne vzbuja pretiranega sočutja, četudi skozi film v glavnem spremljamo niz ponižanj, ki jih utrpi zaradi svojih nespametnih odločitev in tveganih poznanstev. Howardova zasvojenost je pekel posebne vrste – napeto čakanje na končni izid tekme je zasvajajoče ravno toliko kot občutek ob dobljeni stavi, zato je Howard z mislimi vedno že pri naslednjem tveganju. Dragoceni kamen, ki bi mu na dražbi lahko prinesel vrtoglavi znesek in ga (vsaj začasno) izkopal iz finančne stiske, ima podobno funkcijo kot kipec sokola v filmu Malteški sokol (The Maltese Falcon, 1941, John Huston), saj ga sestavlja »snov, iz katere so sanje« (the stuff that dreams are made of). Howardov pristop k stavam na dolgi rok seveda ne vzdrži in njegova hišica iz kart se začne podirati, občutji brezizhodnosti in tesnobnosti pa sta potencirani z glasbo Daniela Lopatina (Oneohtrix Point Never) ter s klavstrofobično kamero Dariusa Khondjija. Zasedba s petnajstkratnim all-star košarkarjem Kevinom Garnettom, ljubljencem indie publik Lakeithom Stanfieldom in debitantoma Julio Fox ter Keithom Williamsom Richardsom je naravnost električna, zasluženo pa je največ nagrad pobral prav Sandler v eni svojih redkih »resnih« vlog. V Uncut Gems suvereno demonstrira svoj igralski razpon, nedvomno pa mu pride prav tudi komična kilometrina, čeprav se film zares lahkotnim trenutkom izogiba. Njegovo kaotično in nervozno ozračje je verjetno botrovalo tudi k temu, da je bil spregledan na marsikateri podelitvi filmskih nagrad. Indie Spirit Awards so pred podelitvijo oskarjev kljub temu zasluženo nagradili tako brata Safdie kot tudi Sandlerja, za katerega lahko na tej točki samo upamo, da se bo pogosteje loteval takšnih projektov. Za zaključek je obžalovanja vredna ugotovitev, da film v Sloveniji ni našel poti do kinematografov in je na voljo le na Netflixu. Ogled filma na velikem platnu bi bila nedvomno še bolj zapomnljiva izkušnja.