Sandra Erpe: Karamele
zajahala bi predmestje
in ga s sulico nabodla
na mesec
ga prosila
naj bo le za trenutek
nekaj drugega
ker nočem sesti
pod težo
cvetov
in vsak večer ugibati
kam bo pihal veter
ker se zdi tema
pod mojimi stopali
tako odebeljena
da so se nad mestom razlile
kobaltne zvezde
ki zdaj padajo na strehe
ker nočem šteti
koliko ljudi je
stanovalo v meni
in ostalo znotraj
in koliko jih še prihaja
