19. 12. 2022 / Literatura / Recenzija

Irena Svetek: Beli volk

Založba: Beletrina
Leto izida: 2022

Beli volk je nov psihološko-kriminalni roman slovenske pisateljice Irene Svetek, ki je slovensko bralstvo navdušila že s prvim romanom žanrske serije Rdeča kapica, ki bo v kratkem doživel tudi ekranizacijo. Že v prvem delu žanrske serije smo spoznali nekaj zanimivih likov, med katerimi zagotovo izstopa okrožni državni tožilec Mio Aurelli, ki se je bralcu posebej prikupil s svojo človeškostjo – čeprav ima ugledno pozicijo, ni imun na napake. Vzporedno spremljamo njegovo zasebno življenje in primer, na katerem dela. Beli volk ne nadaljuje zapleta prvotne knjige, vsekakor pa je dobro predhodno knjigo prebrati, če želimo izvedeti podrobnosti tožilčevega osebnega življenja. Med glavnimi liki, ki se pojavijo tudi v tej zgodbi, sta Aurellijeva žena Viola Matjašec, psihiatrinja in bivša ljubimka Leja Breznik ter sodelavci.

Dogajanje se vrti okoli reševanja skrivnostnega primera mlade ženske, Mare Perun, ki jo najdejo s prerezanim vratom, posiljeno in z volčjo masko na obrazu v pragozdu Kočevskega Roga. Kraj dogajanja je precej razgiban, bolj ali manj osredotočen na območje Kočevja, Bele krajine in Ljubljane. Na vsakem izmed omenjenih krajev se odvijajo  nenavadni dogodki, ki stopnjujejo napetost zgodbe. Sprva me je to menjavanje krajev zmotilo, sploh skakanje v preteklost in tujino, saj sem morala biti zelo pozorna, kje se kaj dogaja; na koncu pa sem popolnoma spremenila mnenje, saj se vse zgodbe povežejo v celoto, ki dobi širši zgodbeni smisel. 

Osrednji zaplet se zgodi v Kočevju, kjer spremljamo več likov, ki so bolj ali manj vpleteni v temačno vzdušje zločina. Herman Veles je karizmatičen moški, ki vodi Društvo za zaščito kočevskega volka in ki bi naredil vse, da zaščiti sebi ljube bele volkove, ki so mu kot šestletnemu dečku rešili življenje. V njegovem društvu je bila zaposlena tudi Mara, ki s svojima staršema, Mokoš in Perunom, ni imela najboljših odnosov. Tako kot vsi liki v zgodbi imata tudi Mokoš in Perun vsak svojo temačno preteklost. Perunovo obnašanje na zaslišanju je zelo skrivnostno, ves čas branja sem bila prepričana, da je kriv. Mara se je skorajda na prvi pogled zaljubila v Jurija Dimitrovskega, privlačnega mladeniča in narkomana, ki skrbi za prevoz prepovedanih substanc iz Turčije v Slovenijo. Par se je poročil, kar pa ni bilo pogodu njenemu očetu Perunu, ki Jurija ni maral zaradi njegove mame Bojane. Bojana je stara že krepko čez petdeset let, a se še vedno ukvarja s prostitucijo. Tudi Jurijev brat Borče ni nič manj vpleten v sumljive posle, saj velikokrat bratu priskoči na pomoč in namesto njega prevzame kakšno sumljivo pošiljko. V zgodbi nastopa tudi Miško Cvitkovič, ki je na smrt zaljubljen v Maro. Ko je izvedel za njeno poroko, je bil prizadet, in zaradi njegove obsesije z njo pristane na vrhu liste osumljencev, ko Maro najdejo mrtvo. Lik Miška se mi je zdel zlasti posrečen, saj se v očeh bralca neprestano spreminja iz osumljenca v nedolžnega zaljubljenca.

V Ljubljani se odvija drama med Aurellijem in njegovo ženo Violo. Po več letih zopet živita skupaj, prodata vsak svoje stanovanje in kupita ogromno hišo v centru Ljubljane. Poletje preživljata v Beli krajini in zdi se, da sta po smrti svojega sina, ki je bila povod za njun razpad zakona, zopet srečno zaljubljena. V Beli krajini sta obnovila staro hišo njenega dedka, Mio se tam prvič sreča z okrutnim obredom staroslovanske mitologije. Mio je bil v preteklosti odvisen od iger na srečo, imel je tudi težave z alkoholom, a se zdi, da ga je ljubezen do žene od vsega tega končno odvrnila. Ravno Violina nezvestoba pripomore h glavnemu zapletu te zgodbe, ki spominja na grško tragedijo. Viola se namreč zagleda v mladega Jurija in ima z njim razmerje. Še posebej se vse zaplete, ko v jami najdejo Jurija mrtvega. V zgodbi se zopet pojavi Leja Breznik, ki je močno zaznamovala zgodbo prve knjige, tokrat v psihiatrični bolnišnici zdravi tako Maro kot Miška. Tudi romanca med Miom in Lejo iz prve knjige očitno ni pozabljena, saj si oba še vedno želita en drugega.

Seznam osumljencev je zelo dolg, vsak izmed njih ima dober motiv, da bi se znebil Mare, Jurija ali celo obeh. Med branjem sem ves čas razmišljala, koga bi obtožila krivde, in ko sem končno že mislila, da sem primer razrešila, me je avtorica presenetila z razpletom. Kot se izkaže kasneje, je glavni motiv večine osumljencev beli volk – nova in zelo nevarna droga na trgu, mešanica na osnovi heroina, ki je povzročila že na tisoče smrti na evropskih tleh. Droga je postala tako priljubljena, da se je v njeno distribucijo vpletla tudi mafija, zato morata biti Jurij in njegov brat Borče posebej pazljiva, da z njo ne bi prišla navzkriž in pristala v smrtni nevarnosti. 

Avtorica knjige je za osnovo zgodbe vzela staroslovansko mitologijo o ljubezenskem trikotniku med Velesom, Perunom in Mokoš, ki jo je na spreten način modernizirala. Mio Aurelli ni običajen lik, saj s svojim čustvenim nihanjem, z osebnimi težavami in genialnostjo precej odstopa od ostalih likov in se zaradi človeškosti bralcem močno priljubi. Sama sem presenečena in navdušena nad tem, kako mojstrsko je avtorica v svojo zgodbo vpletla staroslovansko mitologijo, incestno razmerje, aktualno problematiko prepovedanih drog in njihove distribucije, vse skupaj pa je začinila z osebnimi dramami, s katerimi se soočajo vsi liki in v katerih se najde marsikdo od nas.

Upam, da dočakamo še tretji del, v katerem bo nesrečni zakon med Miom in Violo dobil svoj epilog. »Ljubezen lahko ozdravi, lahko pa povsem uniči človeka,« in zelo me zanima, ali bo ljubezen Mia pogubila ali ga bo dokončno osvobodila odvisnosti. Glede na mojstrsko napisana dela, sem prepričana, da nam bo tudi nadaljevanje postreglo z dobro zgodbo, polno zapletov, drame in aktualne problematike. 


Uredila: Eva Ule

Lektorirala: Tjaša Mislej

                    
Irena Svetek: Beli volk (Beletrina, 2022)