Dvojnost javne in zasebne sfere

Irena Svetek: Tam, kjer plešejo tulipani
Založba: Beletrina
Leto izida: 2025

V novem romanu Tam, kjer plešejo tulipani Irena Svetek, ki jo sicer poznamo po psiholoških kriminalkah Rdeča kapica, Beli volk in Črni princ, bralcem tudi tokrat ponudi napeto družinsko zgodbo, ki povezuje tri generacije žensk v primežu pretresov prejšnjega stoletja.

Tam, kjer plešejo tulipani je družinska saga s široko zastavljenim dogajalnim okvirjem, saj spremlja predstavnice treh generacij iste družine in njihovo spopadanje z izzivi, ki jim jih prednje postavlja zgodovina. Osrednja oseba romana je Katka Katarina, hči bogatega vinarja iz Vršaca, ki se kljub očetovemu nasprotovanju zaljubi v svobodnjaškega slikarja Teodorja. Ob tem pa zgodba podrobno sledi tudi usodama Katkine matere Marie Madere, stebra družine, ter Katkine hčerke Ane. Avtorica je navdih črpala iz zgodb lastne družine, pogovorov s sorodniki ter starih albumov in dnevnikov, s katerimi si je pomagala pri sestavljanju večgeneracijske pripovedi. V njej prepleta resničnost in fikcijo, opazno pa je tudi podrobno poznavanje zgodovinskega ozadja vseh obdobij.

Roman si prizadeva biti »velika zgodba,« s tem, da presega doživljanje posameznic, ki jih izbira za osrednje osebe, in tudi okvir družine, ki jo upodablja. Zgodovinski dogodki so krmilo zgodbe, zato na začetku vsakega poglavja najdemo letnico, kraj in državno ureditev, v katero je kraj v določenem obdobju spadal. Od Avstro-Ogrske monarhije do socialistične Jugoslavije se spreminjajo prostori in navade, opisovane v makrokozmosu družine, pisateljica pa veliko strani posveti tudi skrčenim povzetkom globalnega dogajanja, ki te osebne okoliščine obdajajo in krojijo. Poglavjem, ki se osredotočajo na družino Romančik-Garaj, se tako priložnostno pridružijo taka, ki za osrednjo osebo vzamejo jugoslovanskega kralja Petra, Josipa Broza – Tita ali Adolfa Hitlerja ter bralca tako opomnijo, da je vsaka »mala« individualna usoda ključno prepletena z nitmi zgodovine. Ti odmiki od osrednjih oseb uspešno dosežejo razširjen narativni pogled in s tem premislek o neizbežni povezanosti med posameznikom in družbenimi okoliščinami, v katerih živi. Avtorica pa pri tem ne zahaja v determinizem ali fatalistični pogled neizprosnega kolesja zgodovine, temveč prepričljivo prikaže dvojnost javne in zasebne sfere, ki oblikujeta tako kolektivno kot posameznikovo dojemanje sveta.

Ob velikopoteznih zgodovinskih premikih se roman namreč ravno tako pozorno posveti psihološkim niansam. Spet nas psihološko prepričljivi liki, ki jih življenje sooča z najtemnejšimi platmi samih sebe, spominjajo na avtoričino preteklo pisanje, prav tako kot suspenz, ki ga uspešno dozira iz poglavja v poglavje. Ljubosumje, ki v času ovadb povojne Jugoslavije lahko privede do lažne prijave in zapora v delavnem taborišču, zamere iz mladosti, ki uničijo prijateljstva in celo življenja, ter travme, ki se kot strup pretakajo v prihodnje generacije, so teme, ki jih roman prepričljivo umešča v življenja junakinj.

V svojih kriminalkah je Irena Svetek precizna opazovalka detajlov, kar na žanru primeren način pronica tudi v njen zgodovinsko-družinski roman. Predvsem je veliko pozornosti posvetila prostorom, ki zaznamujejo družbeni status ali zgodovinski trenutek. Opisi so zato stalni spremljevalci bolj dinamičnih delov romana in lahko bralca na trenutke tudi izčrpajo, čeprav je njihov namen – prebuditi preteklost v čim bolj oprijemljivih podobah – jasen in tudi učinkovit. Velika meščanska hiša, imenovana hacienda, polna pohištva v secesijskem slogu, majhen atelje slikarja Teodorja, pa tudi cela mesta, bombardirani Beograd tik pred nemško okupacijo, aristokratski Dunaj pred razpadom monarhije … Vsako obdobje spremljajo materialni odtisi razmer in vrednot, ki jih avtorica živo postavi pred bralca.

V zadnjih letih se v Sloveniji širi priljubljenost avtofikcije oz. širše rečeno romanov, ki temeljijo na resničnih dogodkih, ki jih avtorji umetniško preoblikujejo za bralski užitek. Prav tako za slovenske bralce niso novost zgodovinsko-družinski romani. Vendar Tam, kjer plešejo tulipani združuje že znano podlago s pristopom, ki se po eni strani odpira v širino s predstavljanjem političnih in socialnih premikov v različnih nivojih zgodbe, po drugi strani pa seže v globino psiholoških procesov, ki znotraj zgodovinskih okoliščin oblikujejo posameznike in njihova dejanja, zaradi česar je ta ambiciozna zgodba premišljeno zgrajena in prepričljiva.

Uredila: Lara Gobec

Lektoriral: Tjaž Mihelič

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.