Novi ooOOo0ooOoom

Amanda Mur: Neu Om
Datum izida: april 2025
Založba: La Castanya
Producentka: Amanda Mur
Mixing engineer: Adrian Foulkes

Album Neu Om je sestavljanka avtoričine identitete. Fragmentiran zapis osebnega izkustva obstoja, realnosti in identitete. V svoji praksi ne riše mej med novim in starim, temveč intuitivno raziskuje polja trenja, ki se med obema poloma pojavijo.

Amanda Mur je pianistka, vokalistka in skladateljica iz Madrida. Na albumu Neu Om, ki ga je izdala aprila 2025, se prvič predstavi kot producentka. V intervjuju za Tone Glow Amanda Mur pravi, da ga gradi intuitivno in vanj vpleta vse aspekte sebe: svoje odraščanje v Kantabriji v severni Španiji, melodije iz otroštva, gregorijanske speve, ljudsko glasbo in nianse elektronske plesne scene. Deluje izrazito konceptualno in telesno ter raziskuje vprašanja o identiteti, ženstvenosti, telesnosti in duhovnosti.

Kar me pri Amandi Mur najbolj pritegne, je nekakšna arhetipska podlaga, ki jo lahko zaznamo na albumu. Kot da je segla globoko vase, vse do tam, kjer se korenine pričnejo med seboj prepletati. Do točke, ki hibernira znotraj vsakega od nas, včasih tik zunaj dosega. Album deluje zelo ženstveno, vendar asertivno. Začutimo jezo, t. i. »female rage«, ki vprašanja postavlja vse do točke, ko jih kriči.

Album od prvega trenutka gradi na kontrastih, ki jih spretno prepleta in iz njih tke popotovanje po novi krajini, takšni, ki zveni, kot da smo jo nekoč že obiskali. Igra se, išče nove poti, prehaja med ritmi in prostor obarva s težkimi beati ter eteričnimi vokali. Premikamo se počasi, a odločno, vse do trenutka, ko bežimo – ne od, temveč proti. Posamezne skladbe delujejo kot nekakšni rituali, meje med žanri se zabrišejo, saj bolj kot definiranje v ospredje stopi raziskovanje kolektivnega spomina, osebnih izkušenj in telesnega izkustva.

Sicer pa je za album prevod besedila precej bistven. Določene dele besedil Amanda Mur zapiše v angleščini, vendar moram priznati, da to niso moji najljubši deli skladb. V španščini piše poezijo, katere moč razumemo tudi, ko besedila ne. V angleških delih se intenzivnost nekoliko izgubi.

Izjema je skladba »Canto a los migrantes«, kjer uporaba tujega jezika deluje smiselno in nujno. Angleščina tu ne nastopa kot poetični jezik, temveč kot univerzalno orodje sporazumevanja. Kot jezik meja, zakonov in postopkov postane most, ki naj bi povezoval, a hkrati razkriva svojo omejenost. Kdo bo molil za tiste, katerih trupla bodo padala z vrha zidov, ki ločujejo nikogaršnjo zemljo? Kdo bo molil za tiste, ki s srečo pridejo na drugo stran in želijo govoriti, a ugotovijo, da univerzalnega jezika ni? Avtorica skladbo dopolni z uporabo dveh latinskih izrekov – »ora pro nobis« (molite za nas) in »hora mortis nostrae« (ob smrtni uri). Tako latinščina kot angleščina obljubljata univerzalnost, a v kontekstu migracije razkrijeta svojo nemoč. Jezika postavita meje, od koder padajo trupla tistih, za katere nihče ne moli.

Sicer pa je skladba bolj izjema kot pravilo. Že pri prvoumeščeni »Maithuna« moramo za razumevanje konteksta besedilo prevesti. Vendar tudi brez prevajanja zaznamo hrepenenje, težo in iskanje oziroma skoraj zahtevanje odgovorov na zastavljena vprašanja. Tematsko besedilo raziskuje filozofijo Hildegarde iz Bingna in telesni užitek. Začetek skladbe, v katerem poje: Vamos a bajar el sol pa’ ponerlo entre mis pechos. Beberás la luz y arderá tu lengua en mi vientre (Spustimo sonce, da ga damo med moje prsi. Pil boš svetlobo in tvoj jezik bo gorel v mojem trebuhu), deluje erotično, vendar ne zapeljivo ali promiskuitetno. V seksualnosti raziskuje sebe, svoje telo in seksualnost kot naravno silo stvarjenja.

»Maithuna« se na albumu pojavi kot prva in svoje mesto upravičeno zapolni. Ujame našo pozornost in nakaže ton albuma, ki je koherenten skozi celotno izvedbo. Skoraj cela skladba zdrvi mimo, preden nam zares uspe vdihniti.

Besedilo preseka uporaba angleščine: In the beginning it was sex (na začetku je bil seks). Vedno znova se sprašujemo o tem, zakaj se je Amanda Mur odločila prevajati določene dele besedila. So fraze prišle instinktivno, postale močnejše v tujem jeziku? Ali je vsak korak, ki ga naredi, premišljen in strateški? Mogoče s tem besedilo postane bolj univerzalno, vendar izgubi določeno poetično moč, ki pa jo ob smotrni umestitvi znova pridobi na kontekstualnem nivoju.

Album v celoti sestavlja devet skladb, katerih razporeditev ni naključna. Delo diha, gradi napetost, jo razbije in se nenehno spreminja. Skladbi »Interludio 1« in »Interludio 2« delujeta kot premišljena premora. V celoto se vpisujejo posamezni deli avtoričine identitete, klasični klavir, melanholični vokali in elektronski sub basi.

Gre za težek, a emocionalno prežet album, ki poslušalca odpelje v mističen, spreminjajoč se svet.
V nekem trenutku se zaveš, da si popolnoma ujet.
Vse, kar preostane, je, da poslušaš do konca.

Uredila: Tinkara V. Kastelic
Lektorirala: Tajda Liplin Šerbetar