La Niña z orkansko energijo vzdignila Katedralo

Leon
Čuk

Dogodek: La Niña: koncert v okviru 42. mednarodnega festivala Druga godba
Datum in kraj: 28. maj 2026, Katedrala, osrednji oder Kina Šiška v Ljubljani

Furešta

La Niña, vremenski pojav, ki vpliva na moč in pogostnost orkanov, in energija, s katero z odra, skladno z razlago umetniškega imena, ki si ga je nadela, vse pred sabo ruši Carola Moccia. Kvintet je z »O ballo d’ ‘e ‘mpennate« prigalopiral v poganskih ritmih skupinskega zanosa in v neapeljskem narečju neusmiljeno zavrtinčil z indonezijščino razgreto publiko. Kar so začeli Nusantara Beat, se je na več nivojih nadaljevalo z drugim koncertom četrtkovega večera. Eksotičnost jezika, moderni kroji starodavnih motivov, prehod iz vsakdana v obredni prostor. La Niña lokalne korenine z mednarodnim zapisom v španščini (špansko la niña, slovensko deklica) spremeni v simbol sile, ki preoblikuje prostor okoli sebe. Njen drugi album Furèsta (tujec, outsider) raziskuje divjo, neukrotljivo žensko moč in povezave s starodavnimi, podeželskimi in sredozemskimi koreninami. Napada družbene mehanizme, ki razjedajo Neapelj in njegovo kulturno identiteto (»Guapparìa«), govori o ranjenem srcu in bolečini (»Ahi!«), zgodovinskem spominu in nasilju (»Sanghe«). V »Figlia d’ ‘a tempesta« se dotakne položaja žensk, nasilja, jeze in zavračanja podrejenosti. Večino skladb in besedil, ki smo jih slišali, sta ustvarila Carola Moccia in Alfredo Maddaluno.

Petglasno petje, tolkala, elektronika

Občasno so glasbo prekinila krajša pojasnila v angleščini, s katerimi nas je pevka seznanila z vsebino in okoliščinami nastanka pesmi, npr. pripovedi o okolju, iz katerega izhaja, pa o njeni obsedenosti s ptiči in kačami, kar je napovedalo »Oinè«, kjer se v glavno vlogo priplazi tudi maček, da zaokroži zgodbo o zavisti, kraji, grožnjah in branjenju lastnega teritorija. Starodavni zvoki čembala, mandoline, tolkal, flavte in prodornega elektronskega basovskega bobna so skladbo za skladbo nevsiljivo podpirali Carolo in druščino v polifonijah večglasnega petja. Mestoma zelo tradicionalni melos, vseskozi pa poslušljiva moderna in udarna ritmična podlaga. Slišali smo tudi starejši repertoar. »Respira« s prvega albuma Vanitas zahteva dihanje in pobeg iz krajev, ki zastrupljajo pesmi in ljudi, kjer nam zmanjkuje zraka in svobode, na osebnem ali skupinskem nivoju. Večinoma gre sicer za krajša besedila in pogoste refrene, tako da je sporočilnost prepuščena pojasnilom, kadar jih avtorica poda, sicer pa naši lastni domišljiji in življenjskim izkušnjam. Dobro uro in četrt dolg nastop je sklenila pripoved o navdihu, ki ga La Niña potrebuje za ustvarjanje zgodb in pesmi. Pretresljivost zadnje skladbe, »Storia di Afrodite« iz leta 2021, ki govori o krutem maščevanju, pa je bilo najbolj smotrno ohraniti v večini nerazumljivem narečju.

V Katedrali Kina Šiška so nastopili:
Carola Moccia (La Niña) – vodilni glas, kitara, tolkala
Alfredo Maddaluno – klaviature, mandolina, tolkala
Francesca del Duca – elektronski boben, glas, tolkala
Francesca Diletta Iavarone – flavta, glas, tolkala
Chiara di Girolamo – glas, tolkala