Sundanska živahnost z dvojno ritmično podporo, dolgimi kitarskimi soli in sintetično preobleko iz peloga

Leon
Čuk

Dogodek: Nusantara Beat: koncert v okviru 42. mednarodnega festivala Druga godba
Datum in kraj: 28. maj 2026, Katedrala, osrednji oder Kina Šiška v Ljubljani

Indonezija, Amsterdam, Kino Šiška, tradicija in elektronika

Četrtkov večer festivala Druga godba je na odru Kina Šiška odprla skupina Nusantara Beat, ki prihaja z Nizozemske, sestavlja pa jo šest članov indonezijskih korenin (Nusantara je skupno poimenovanje za vse indonezijske otoke). Pevka Megan prepeva izključno v indonezijščini in velika večina obiskovalcev je lahko uživala v preobrazbi glasu v inštrument, saj nismo razumeli niti besedice. Kljub temu smo v skladbi »Kota Bandung« skupaj prepevali bandúuuu, bandú … V enem redkih komentarjev nas je pevka opozorila, da gre za prelep kraj v Indoneziji. Naslov »Kota Bandung« pomeni preprosto »mesto Bandung«, kar pa v izseljenskem kontekstu prikliče občutek doma, lokalne identitete in mestnega ponosa. Gre za popularno ljubezensko skladbo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jo boste zaman iskali na edinem albumu, izdanem lani novembra. Skupaj z drugimi predhodno izdanimi hiti spada med skladbe, s katerimi se je skupina poklonila tradiciji Sunda popa (sundanščina iz regije Sunda je eden izmed najbolj razširjenih jezikov v Indoneziji – z več kot 40 milijoni govorcev), ki je od šestdesetih let naprej nadgrajevala tradicionalno glasbo s sodobnimi pop vplivi, kot so psihadelija, surf rock in funk. Nasploh me je letos Druga godba presenetila s količino elektronike, prevladujočimi zvoki sintetizatorjev in kar nekaj dolgimi ostrimi (metal/hard rock) kitarskimi soli, položenimi na ljudsko izročilo

Izvirnost albuma Nusantara Beat

Večina odigranega je prišla z albuma, ki nadaljuje sundansko glasbeno tradicijo z novimi, izvirnimi skladbami, slonečimi na pelogu, sedemtonski glasbeni lestvici z neenakomernimi intervali, ki se v praksi skrči na izbor petih tonov in je zato blizu tudi zahodnjakom, saj nas spominja na našo pentatonično glasbo. Verjetno od tu vznikne nenavaden občutek, da se nekatere melodije in kitarski rifi ponavljajo in prepletajo skozi celoten album. Poustvarjanje eterične atmosfere tradicionalnega javanskega in balijskega gamelanskega tolkalnega ansambla odpre album in tudi nastop sta odprli njegovi uvodni skladbi »Ke Masa Lalu« in »Kalangkang«. Prva je nostalgično-ljubezenska, druga poseže po indonezijskih mitih. Zanimivo – večino besedil, ki jih nismo razumeli, je Megan napisala v angleščini in jih je v indonezijščino naknadno prevedel Michael, v njih pa prevladuje ljubezenska tematika. Psihedelični groove nas je z dvema kompletoma tolkal razmigaval slabo uro in enega od vrhuncev dosegel v »Ular Ular« – z ljubezenskim strupom in metaforičnimi kačami (Ular).

Več o tej nenavadni skupini in njihovem ustvarjanju lahko preberete v zelo zanimivih prispevkih na spletiščih glitterbeat in silentradio.

V Katedrali Kina Šiška so nastopili:
Megan de Klerk – glas
Jordy Sanger – kitara
Rouzy Portier – kitara, klaviature
Michael Joshua Yonata – bas
Gino Groeneveld – tolkala
Sonny Groeneveld – bobni