Film/TV

Dune: Peščeni planet

Filmu je uspelo nepredstavljivo, saj je združil univerzalno dostopnost blockbusterjev (kar dokazuje njegov soliden finančni izplen), obenem pa je v napeto zgodbo vpletel še elemente političnih igric in religioznega komentarja, problematizacijo kolonializma in nenazadnje tudi ekološko kritiko.

Igra lignja (Squid Game)

»Življenje je kot igra, igralcev je veliko. Če ne boš igral z njimi, se bodo oni igrali s tabo.« Naj razumemo serijo kot relevantno kritiko sodobne družbe in kapitalizma ali zgolj ceneno povzdigovanje nasilja, južnokorejski hit zgornjemu pritrjuje.

V pričakovanju 32. LIFFa

Festival se vrača v stare tirnice - čeprav bodo filmi dostopni tudi doma, vas večina filmske bere čaka v kinematografih.

Sex Education (Spolna vzgoja) 1.–3. sezona

Sex Education svoje sporočilo predaja nepridigarsko in z dobro mero nevtralnosti.

Zeleni vitez (The Green Knight)

Izmed vseh arturjanskih filmov je Zeleni vitez Davida Loweryja estetsko najmočnejši primerek, ki pa se v svoji temačni misterioznosti morda jemlje nekoliko preresno.

Krt (El Agente Topo)

Vsekakor se mi zdi, da se je Krt znašel ob pravem času na pravem mestu, saj je tematika, ki se je dotika, v prvi vrsti zelo vsakdanja, vendar zaradi tega toliko bolj srce parajoča.

Mesto žensk: VENERA: med ujetostjo in letenjem

Na Botticellijevem Rojstvu Venere osnovan eksperimentalni plesni film, ki nas hkrati postavlja v resničnost in sanje, med katerima ni razvidne meje.

Pepelka (Cinderella)

Nova priredba zgodbe o Pepelki, ki se pod pretvezo neoliberalne progresivnosti očitno skuša prilizniti generaciji Z in muham Twitterja, a se ji ne uspe predati nobeni od svojih idej, vseskozi podcenjuje svoje občinstvo in je v končni fazi še bolj nazadnjaška od starejših verzij, ki naj bi jih kritizirala.

Annette

Fantazijska glasbena drama, ob koncu katere se boste vprašali, če je morda vse skupaj bila zgolj vročična sanjska blodnja.

Shadow and Bone

Nadaljevanka Shadow and Bone, posneta po istoimenski seriji romanov pisateljice Leigh Bardugo, se je presenetljivo izkazala za sicer fantazijskih klišejev in tropov poln, pa vendarle prav prijeten in gledljiv košček fantazijskega kinematografskega sveta.

Človeški glas (The Human Voice)

Almodóvarjevo kombiniranje skorajda sanjske prenasičenosti z dobesednostjo vsakdana in Tildo v limbu med obema ustvari delo, ki kot podzavesten duh straši še dolgo po tem, ko je tridesetminutni film že zdavnaj minil.

27. Sarajevski filmski festival: Sklop kratkic (Titan, Women Do Cry, Bad Luck Banging or Loony Porn, Sanremo, Murina)

Sklop kratkic z letošnjega sarajevskega filmskega festivala.

Film pod zvezdami: Stari (Old)

Najnovejši triler režiserja M. Nighta Shyamalana, ki se je v svoji karieri podpisal pod Šesti čut (The Sixth Sense, 1999), Nezlomljive (Unbreakable, 2000) in Znamenja (Signs, 2002), pa tudi novejše Obisk (The Visit, 2015), Razcepljen (Split, 2016) in Stekleni (Glass, 2019), se žal ne bo postaral tako dobro kot njegove filmske klasike.

Cruella

»I am woman, hear me roar,« je stavek, ki ga mlada Cruella izusti že v prvih minutah filma. Opravka imamo torej s poizkusom feminističnega revizionizma po hollywoodsko, ki nam skuša staro Disneyjevo zlobnico prikazati v doslej neznani luči.

Usoda: saga o Winxu (Fate: the Winx Saga)

Verjetno lažje prebavljivo za tiste, ki winxic ne poznajo od prej.

Priklicano zlo: Kriv je Satan (The Conjuring: The Devil Made Me Do It)

Nočna mora krščanske Amerike ali moralne panike preteklosti kot hollywoodske franšize sedanjosti.