recenzija

FABULA 2020: Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši

Roman nas prebije čez goste vetrove, da vidimo, kaj se dogaja v očesu družbenega ciklona, ki pustoši po naši celini.

FABULA 2020: Sara Stridsberg: Beckomberga. Oda moji družini

Reprezentativni portret ranjene družine v dialogu z hommage-om švedski psihiatrični bolnišnici.

Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo

O človeški zaletavosti, ki najbolj očitno spregleda tudi tisto edino, kar nas povezuje – bolečino.

Pierre J. Mejlak: Kar noč dopušča

Gre za umetnost in čar pisanja, ko pisatelj pusti bralca, da živi v zgodbi tudi potem, ko jo prebere.

Jure Detela: Zbrane pesmi I in II

Prav zato so raznorazne čačke, nedokončane ali celo prečrtane pesmi, pa strani, ki vsebujejo samo eno črko, skratka vsi dokumenti, ki na videz delujejo nepomembno, na nek bistven način pomembni.

Kate Evans: Rdeča Rosa, biografija Rose Luxemburg v risoromanu

Delo Rdeča Rosa večplastnost Rosine osebnosti in njenega življenja prikaže na izviren in očarljiv način.

Ada Škerl: Speči metulji: zbrane pesmi

Zbrane pesmi so v prevrednotenju poezije Ade Škerl še kompromisne, vendar nastavljajo izhodišča za drznejše kritične interpretacije.

Maylis De Kerangal: Na tej točki noči

Asociativno in občutljivo iskanje človečnosti od potopljene ladje iz Libije do otoka Lampedusa – vse to na tej točki noči.

Mirt Komel: Medsočje

Prekleto! Resnica se mi izmika kot pijača, ki jo v prevelikih količinah natočiš v Pitagorovo čašo: bolj kot si je želim, hitreje odteka!

Mitja Čander: Slepec

Slepec je roman, ki nas do presunljivega konca vodi čez vzpone in padce, da nam pred obraz lažje potisne aktualno sliko človeškega karakterja.

Elif Shafak: Tri Evine hčere

Čeprav je vsega spoštovanja vredno vsakršno ukvarjanje s temami sodobnega islama, saj je to navsezadnje kontroverzna tematika, ki si še kako zasluži našo pozornost, je roman precej pomanjkljiv z vidika svoje strukture.

Gabriela Babnik: Tri smrti

Tri smrti je roman velikega zamaha, ki zgosti široko paleto motivik in poskuša mediirati najbolj aktualno protislovje meščanskega romana, kakor se ta razvija v našem stoletju – protislovje med družinskim svetom in svetom politike.

Zarja Vršič: Kozjeglavka

Mlada prozaistka v mnogih zgodbah v prvencu poseže po grozljivih elementih. Skoraj vse zgodbe so na robu med realnostjo in popolnim nadrealizmom, a z večinoma prvoosebno pripovednostjo ne izgubijo stika z resničnostjo, v kateri živi bralec.

France Pibernik: Alojz Rebula – biografija (1924–2018)

Letos jeseni se je založba Mladika s skrbno izdelano biografijo poklonila Alojzu Rebuli ob prvi obletnici smrti. Izid knjige je po mnenju pisca recenzije odlična priložnost, da začne slovenska javnost spet brati nekatera, predvsem starejša Rebulova dela.

Ilse Aichinger: Zvezanec

Avtorica ima zelo izostren čut za mešanje različnih stilov, izmenjavanje dolgih in kratkih stavkov, ustvarjanje napetosti. Priča smo izvrstnemu in zgoščenemu slogu, ki je na prvi pogled realističen, vendar vedno znova prehaja v območje fantazije, ki vas bo privezala nase vse do konca potovanja.

Jeet Thayil: Narkopolis

Čeprav Narkopolis na prvi pogled deluje kot še eden izmed romanov o uporabi drog, se v številnih pogledih ne ujema z literaturo na to tematiko.