Pregled leta 2022: PODOBE

Preteklo leto je bilo izredno pestro. Odvila sta se dva pomembnejša festivala sodobne umetnosti – Beneški bienale in kasselska Documenta – kar naj bi se zgodilo samo enkrat na deset let. Na hitro lahko omenimo še 14. Manifesto v Prištini in 12. Berlinski bienale.

La biennale di Veneziaje doživela svojo 59. iteracijo, ki je požela tudi rekordni obisk. Kuratorica in umetniška vodja tokratne edicije pod naslovom The Milk of Dreams je bila Cecilia Alemani. Zaradi vojne v Ukrajini je prišlo tudi do nekaj sprememb: Ruski paviljon je ostal zaprt, dodali pa so posebno razstavo za Ukrajino. Slovenijo je tokrat zastopal Marko Jakše s svojimi značilnimi slikami. Glavno nagrado bienala je prejel britanski paviljon.

Documenta fifteen, torej 15. izvedba, je bila kurirana s strani indonezijske umetniške skupine ruangrupa, kar je bilo že samo po sebi skorajda revolucionarno za sicer tako »tradicionalno« institucionaliziran festival. Novo usmeritev je žal nekoliko skazil antisemitisitčni škandal, zaradi dotične vsebine so eno od del odstranili, prišlo pa je tudi do menjave vodilnega kadra. Naposled so po škandalu v Kasslu gostili razstavo, ki opozarja na antisemitizem.

Poleg redne galerijske produkcije je bilo pri nas letos pestro tudi na festivalski ravni, saj se jih je zvrstilo kar nekaj. V Ljubljani so organizirali 1. Art weekend ter Indigo festival, 4. festival Tinta (pri Koridorju smo ocenili razstavo Kuš!: Nazaj k naravi) in 4. Ljubljana Street Art Festival, 8. Reciklart ter 8. Sejem ilustracij v Vodnikovi domačiji. Seveda pa festivalno dogajanje ni ostalo omejeno na prestolnico. Na Ptuju se je tako zgodil jubilejni 20. festival Art Stays, kjer so gostili tudi dela Aj Vejveja in Yoko Ono, prav tako so v Mariboru izvedli že 20. edicijo Kiblixa ter Festival fotografije Maribor. Nekoliko manj jubilejni je bil sicer 23. Pixxelpoint v Novi Gorici. V Celju se je odvil Festival Račka, v Kopru pa festival Izis. V Kranju sta se zgodila še festival Kaos s tematiko tišine in 2. Kranj Foto Fest.

Morda gre tukaj izpostaviti tudi 40. obletnico Društva likovnih umetnikov (DLUL), ki so jo zaznamovali z razstavo s študenti Akademije za likovno umetnost (ALUO), imenovano kar Pogled naprej. Okroglo 50. obletnico je praznovalo tudi društvo Škuc. Ikonični umetnik Gerard Richter je praznoval svoj 90. rojstni dan, naš Drago Tršar pa častitljivih 95. 

Kaj je tisto, kar bi definiralo preteklo leto je težko reči. Saga z Moderno galerijo in vodilnim kadrom se je letos še kar nadaljevala. Nika Autor je pravično honoriranje iskala celo preko sodišča, delavci v Moderni pa so večkrat opozarjali na nepravilnosti in probleme pri izvajanju programa, bodisi s konkretnim odzivom na razstavo Momental-mente ali splošnim pozivom za odstop. Kako se bodo stvari dokončno odvile bomo morda lahko opazovali letos; trenutno se ohranja status quo.

Morda nekoliko bolj ostra je bila afera v Narodnem muzeju, kjer so skušali prirediti razstavo s ponarejenimi slikami. Direktor muzeja Pavel Car je odstopil s svoje funkcije, policijska preiskava pa še poteka. 

Novogoriški EPK ima za seboj še eno burno leto. Sprva so proti začetku leta izbrali novo direktorico zavoda Kajo Širok, a je ta po le nekaj mesecih ob menjavi vlade odšla v kabinet predsednika vlade, nakar je mesto v. d. predsednika zasedel Gorazd Božič, ki je to pozicijo nazadnje tudi uradno prevzel. Stojan Pelko je zasedel mesto programske vodje in v avgustu sta Mestna občina Nova Gorica in Ministrstvo za kulturo podpisali pogodbo o EPK-ju, s katero vlada zagotavlja 10 milijonov evrov.

V Mariboru so letos dobili novo direktorico Umetnostne galerije Maribor, mesto je zasedla Simona Vidmar Čelik, ki je pred tem v galeriji opravljala funkcijo kustosinje za sodobno umetnost. Umetniki v mestu pa so bogatejši za delovne prostore namenjene umetnikom. Na razpisu so že izbrali prvih šest, ki bodo dobili ateljeje v uporabo za brezplačen najem.

Kot zadnja zanimivost morda še fenomen, ki se je začel pojavljati predvsem proti koncu leta, in sicer neke vrste »ekoterorizem«, ali morda bolj primerno rečeno oblika »mehkega« ekoterorizma. Z namenom opozarjanja na globalno segrevanje se je zgodilo več akcij, v katerih so akterji bodisi vrgli hrano v znana umetniška dela (juha in van Goghov Sejalec, pire krompir in Monetovi Seniki, paradižnikova juha in van Goghove Sončnice) ali se na njihove okvirje celo prilepili. Dela niso bila poškodovana, je pa pri pritrjevanju na okvir le-ta utrpel določene posledice.

Nekaj izpostavljenih razstav:

• Kvadratni meter: Dobrodošli, Galerija Aksioma
• Lara Jeranko Marconi: Norec, Galerija Loža
• Letizia Battaglia: Fotografija kot življenjska izbira, Galerija Jakopič
• Made in Maribor II, UGM Studio
• Michelangelo Pistoletto: Četrta generacija, Cukrarna
• Mitja Ficko in Marko Jakše: Z neba v nebo, Mestna galerija Ljubljana
• Petra Korent: Zmenki za vedno, Galerija Alkatraz
• Odtisi in vtisi II, MGLC
• Staš Kleindienst: Antiarkadija, Galerija Božidar Jakac 
• Tina Dobrajc: Sove niso kar se zdijo, Galerija Miklova hiša
• Umetnost na delu: Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, MSUM
• Uroš Weinberger: Metaverse, Hiša kulture v Pivki

Nagrade:

• Amber Bracken nagrada World Press Photo
• Bojan Pejić nagrada Igorja Zabela
• Duba Sambolec Jakopičeva nagrada za življenjsko delo 
• Đejmi Hadrović nagrada skupine OHO
• Ivo Prančič nagrada za življenjsko delo Ivane Kobilce
• Maruša Sagadin avstrijska nagrada Otta Mauerja
• Matic Moškon nagrada ekstempora Piran
• Matjaž Počivavšek Župančičeva nagrada za življenjsko delo
• Veronica Ryan Turnerjeva nagrada

Smrti

Aleksandra Kostič, Andrej Ajdič, Claes Oldenburg, Cornelius Kolig, Dimitrij Vrubel, Domen Slana, Emerik Bernard, Etko Tutta, France Slana, Gorazd Šefran, Heidi Goëss-Horten, Hermann Nitsch, Joco Žnidaršič, Jože Centa, Knox Martin, Kostja Gatnik, Letizia Battaglia, Marlenka Stupica, Meda Mladek, Patrick Demarchelier, Paula Rego, Pierre Soulages, Roman Uranjek, Seiji Kimoto, Steve Schapiro, William Klein

Uredila: Maša Žekš
Lektorirala: Ivana Rosa