Pregled leta 2020: Podobe
Minulo leto ni bilo običajno – zaznamovala ga je pandemija, ki je še kar ni konec. Da bi kar se da zmanjšali širjenje virusa, smo morali prilagoditi svoj način življenja. Ukrepi so posegali na vsa področja življenja – umetnost oziroma kultura ni bila nobena izjema. Na začetku leta so zaradi epidemioloških razmer odpovedali sejem Art Basel v Hongkongu. Kmalu zatem so se omejitve pojavile tudi na domačih tleh, kar je pomenilo spremembe na ravni galerijske in muzejske dejavnosti. Od razglasitve epidemije v Sloveniji pa vse do zadnjega dne v letu 2020 smo tako bili priča večkratnemu zapiranju in odpiranju javnega življenja. Popolne ali delne ustavitve gospodarskih in kulturnih dejavnosti so pustile tudi resne ekonomske posledice. Slovenski muzeji in galerije so junija poročali o 650.000 evrih škode, nastale zaradi izpadov delovanja, deloma so bili izpadi pokriti iz državnega proračuna. Kakšne bodo dolgoročne posledice in rešitve, bomo še videli.
Izkazalo se je, da smo kot družba dovolj iznajdljivi, da poiščemo načine, kako kulturo postreči širši javnosti kljub popolnemu krču socialnega življenja zaradi omejitev zbiranja. Ali je bila razlog za to izpolnitev financerjevih zahtev ali polepšanje dni s kulturno vsebino, je pravzaprav vseeno. V Ljubljani smo si lahko ogledali fotografsko razstavo na TAM-TAM-ovih panojih. Pri projektu so sodelovali kolektiv Fotogank, Peter Fettich, Iztok Klančar, Andrej Lamut, Bojan Mijatović, Nina Sotelšek ter Ana Šuligoj. Berlinčani pa so si na ulicah lahko ogledali razstavo fotografij Helmuta Newtona. Rešitev razstavljanja na ulicah je bila ustrezna le za določena dela; marsikatera razstava ali dogodek se je tako preselil na splet in potekal v obliki virtualne predstavitve ali predvajanja v živo (stream). Po spletu smo si lahko ogledali dela Narodne in Moderne galerije ter dela Muzeja sodobne umetnosti. Virtualni ogledi pa niso bili le rešitev večjih institucij, ampak tudi manjših galerij. Galerija P74 nam je denimo postregla z razstavo kolektiva Laibach Kunst in Milene Usenik. Galerija Aksioma je svoj simpozij MoneyLab #8 v celoti premestila na splet v obliki živega predvajanja (live-stream), del njihovih razstav pa si je bilo možno ogledati kar skozi okna galerije, recimo razstavo Saša Sedlačka z naslovom Oblomo: Busy Being Lazy. Izložbeno prikazovanje so izkoristili tudi v Fotopubu, saj so v svojem projektnem prostoru prikazali tematsko razstavo Začasno. Do nadaljnjega. S pomočjo iznajdljivosti in po zaslugi ugodnejše epidemiološke slike sredi poletja so bili kljub vsemu izvedeni festivali A dela?, Art Stays, Ex-tempore Piran, Kiblix, MFRU, Pixxelpoint, Rdeče zore, Reciklart, Speculum Artium in Svetlobna gverila.
Lansko leto je bilo tudi leto zamenjav – zamenjali smo kulturnega ministra, funkcijo je prevzel Vasko Simoniti. Obalne galerije še vedno iščejo direktorja. Drugače je v Ljubljani: MAO sedaj vodi Bogo Zupančič, Moderno galerijo pa Robert Simonišek kot v. d. direktorja (kljub temu da je upravno sodišče razveljavilo odločbo o njegovem imenovanju). Priča smo bili mnogim fiaskom in sporom med kulturnimi delavci in ministrom. Aktiv delavk in delavcev v kulturi je večkrat apeliral na ministra in priredil več akcij. Poleg tega je več kot 150 tujih akademikov naslovilo pismo na Janeza Janšo v skrbi za akademsko avtonomijo v Sloveniji, povezano z zamenjavami v muzejih.
2020 je bilo tudi leto, ko je Ministrstvo za kulturo deložiralo vse najemnike Metelkove 6. Med njimi lahko najdemo Mirovni inštitut, zavod Maska, Škuc, Plesni teater Ljubljana, NSK, Kino Otok, Mesto žensk, Pravno-informacijski center – PiC in druge. Na to so se odzvali z mogoče najmarkantnejšo artivistično akcijo preteklega leta Ministrstvo lahko mirno deložira kar samo sebe. Zgodba z ministrstvom in prihodnostjo kulturne scene se bo nadaljevala še v letu 2021.
Kot vsako leto doslej smo se tudi lani morali posloviti od nekaj imenitnih ljudi. V 92. letu starosti nas je zapustila prva ilustratorka Jurija Murija v Afriki Melita Vovk. Poslovili smo se od največjega predstavnika slikarskega hiperrealizma v Jugoslaviji Franca Mesariča, mojstra mozaika Jožeta Spacala ter arhitekta, fotografa in scenografa Toneta Mlakarja. Od tujih umetnikov, ki so nas zapustili, gre izpostaviti predvsem Ulaya, ki je del svojega življenja preživel tudi v Sloveniji. V njegovo čast so ustvarili fundacijo, ki deluje v Ljubljani in Amsterdamu.
Galerija Murska Sobota je praznovala okroglo 40. obletnico, za seboj imajo že več kot 400 razstav. Dogodek so praznovali s postavitvijo pregledne razstave Pomurski slikarji, kiparji in umetniški fotografi. V Italiji pa je Beneški bienale praznoval 125. obletnico. Da ne bi centralni paviljon sameval, ker so morali 17. arhitekturno razstavo prestaviti na letošnje leto, so vanjpostavili razstavo Le muse inquiete (Nemirne muze), podnaslovljeno La biennale di fronte alla storia (Bienale pred zgodovino).
Kot zanimivost preteklega leta lahko omenimo, da nas je 18. novembra presenetil monolit sredi Utaha. Domnevajo, da je bil postavljen že leta 2016. Trikotni steber je prizorišče zapustil enako misteriozno, kakor se je tam tudi znašel. Podrobnosti postavitve in avtorstvo ostajajo še danes neznani. Kljub vsemu je dogodek pustil velik pečat in kopije monolita so se začele pojavljati po vsem svetu. Tudi v Sloveniji smo dobili svoj monolit oziroma kar dva: enega v Prlekiji in drugega v Zagorju ob Savi.
Čestitke so si lani prislužili v Novi Gorici, saj je mesto postalo nosilec naslova Evropska prestolnica kulture 2025. Jasmina Cibic in Evelyn Hriberšek sta na frankfurtskem bienalu prejeli nagradi, Cibiceva za najboljšo t. i. potopitveno in časovno zaznamovano delo z videoinstalacijo Darilo, Hriberškova pa za najboljšo VR-/AR-/MR-izkušnjoza delo Eurydike. Glavno nagrado Riharda Jakopiča je prijel slikar Sergej Kapus, priznanja pa so dobili Ksenija Čerče, Marijan Mirt in Maja Hodošček. Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) je nagrado za življenjsko delo na področju kolaža in asemblaža podelila Jožetu Šubicu. Nagrada Igorja Zabela za leto 2020 je bila podeljena kuratorki, umetnostni zgodovinarki, piski ter dolgoletni direktorici Moderne galerije Zdenki Badovinac. Nagrado skupine OHO je za izjemno in inovativno umetniško ustvarjanje prejela Nika Ham. Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel fotograf Stojan Kerbler. Na področju oblikovanja in arhitekture so nagrado red dot prejeli luksuzna počitniška prikolica Adria Astella, smučarski čevelj Alpina Elite 3.0, izpušni sistem Akrapovič Slip-On Line ter sesalnik G Force Free (Gorenje). Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo Oskarju Kogoju priznanje za življenjsko delo. Priznanja so prejeli še Ernest Bevc in Roman Pirnar za vhodna vrata Theatrica, Irena Gubanc in Teja Jalovec za oblikovanje knjige Trilogija brodoloma, Valentina Kolander za kolekcijo oblačil Politically incorrect, Nataša Grandovec za kolekcijo brošk Continuum vitae, Robert Klun za stol C19 CHAIR.ity, Gašper Demšar za lobi M hotela, Nataša Šušteršič Plotajs za delo Koronadnevnik, Ljubica Čehovin za kolekcijo uporabnih daril in spominkov J. Plečnik – Wien, Praha, Ljubljana ter društvo Pekinpah za razstavo Ali ima prihodnost ponovitev v galeriji Kresija. Ljubljano od februarja krasi zaključen islamski versko-kulturni center, ki so ga junija nagradili s Plečnikovo nagrado 2020; nagrado so si tako prislužili Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss. Medalja za realizacijo gre osnovnošolski telovadnici (Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar), medalja za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike pa gre knjigi Projekt: Nova Gorica (Tomaž Vuga).
