Novi nepogrešljivi element ljubljanske tržnice: DobraVaga – Umetnost na kilo
Dočakali smo odprtje novega razstavnega in projektnega prostora, odprtega ateljeja in prodajne galerije, ki odpira vrata mladi generaciji umetnikov. DobraVaga je umeščena v mestno tržnico, ki je še eden od simbolov mesta, zaznamovanega z delom arhitekta Jožeta Plečnika. V okolje tržnice vključeno prodajno galerijo odlikuje premišljeno cenovno vrednotenje del, pri katerem sta pred umetnikovim imenom bistvena teža dela in ustvarjalni proces.
Ker je prostor namenjen mladim umetnikom in novim umetniškim izrazom, bodo umetniki in njihova dela izmenjaje izpostavljeni v štirih sklopih. V odprtem ateljeju bo povabljeni umetnik, ki sicer nima lastnega ustvarjalnega prostora, tri mesece ustvarjal obiskovalcem na ogled in v spoznavanje. Po zaključenem tromesečnem delu, se bo predstavil v sklopu razstavnega prostora umetnik na mesec. Ta mesečni izbor bo izpostavljal bolj zanimivo likovno produkcijo umetnikov mlade generacije. Tretji sklop je postavljen v korita, ki dajejo prostoru pečat tržnice, zdaj pa so spremenjena v izložbe, v kateri so na ogled dela pod skupnim naslovim zine vitrine. Umetniki bodo tukaj lahko mesečno predstavljali svoje zbirke zinov in seveda svojo lastno produkcijo le-teh. Zadnji, a hkrati najobsežnejši, sklop je prodajna galerija, kjer so naprodaj dela, ki variirajo od platen do grafik in celo skulptur.
Kako je prišlo do vzpostavitve tovrstnega prostora?
Na to vprašanje odgovarja Piera Ravnikar, vodja projekta, sicer vodja projektov v Kinu Šiška, ki je gonilna sila nove galerije. Vzgib in misel za idejo je po njenih besedah to, da Kino Šiška v zadnjih letih zaznava močno potrebo po predstavitvi aktualne likovne produkcije in drugih sodobno med-medijskih izrazov avtorjev (naj)mlajše generacije, ki se v našem prostoru pojavljajo predvsem zaradi svoje kakovosti produkcije ter omejenih možnosti njenega aktualnega predstavljanja. DobraVaga je tako smiselna nadgradnja njihove redne razstavne in laboratorijske ponudbe, ki v ospredje postavlja estetske premisleke mlade generacije ustvarjalcev – tiste generacije, ki predstavlja stičišče (z)možnosti, raziskovanja in aktualnih kontekstov likovne produkcije sodobnega časa.
Kaj tak prostor pomeni mladim umetnikom in kaj jim ponuja?
Prva, ki se v DobriVagi predstavlja s svojim izborom v sklopu zine vitrine je umetnica Nez Pez, ki pravi, da odprtje DobreVage pomeni možnost razvijanja umetnosti s tem, ko omogoča mlajšim, in vsem ostalim zainteresiranim avtorjem uporabo prostorov; pomeni tudi razvoj zine scene, s prodajnim programom pa omogoča: »da si po dolgem času tisti, ki produciramo, sploh lahko predstavljamo, da se bo kaj prodalo. Osebno se mi pred DobroVago ni zgodilo, da bi kaj prodala, razen redke izjeme, ki se zgodijo privatno, na razstavah, zine sejmih kot recimo Caffeine hours ali podobno.«
Jasmina Grudnik je med avtorji del, ki so v galeriji naprodaj. Tudi ona poudari splošni problem prodaje del mladih umetnikov, katerih dela le redko zaidejo v klasične prodajne galerije. DobroVago vidi kot most med umetnikom in publiko, ki je nujno potreben, da umetnik ohranja zagon za ustvarjanje: »Kljub temu, da eno ali dve prodani deli ne rešita finančne stiske umetnika, saj dostikrat takšni zneski pokrijejo zgolj material in kakšno položnico, pa takšen način predstavitve umetnikov lahko vzpostavi stičišče med različnimi interesi; od ustvarjalcev, galeristov, zbirateljev, turistov, ljubiteljev, študentov do ljudi, ki jih umetnost in nakup del morda sploh ne zanimata, lahko pa posredno morda pripomorejo k razvoju umetniške kulture in njenega obstoja.« Širše pa umetnica v odprtju take galerije ne vidi le potenicala za razvoj umetniške dejavnosti, temveč za gradnjo medčloveških odnosov in za razvoj na drugih področjih, ki so nujna za kvaliteto življenja.
Dan po odprtju galerijo obišče Ivana Bajec, še ena umetnica, ki razstavlja v prodajni galeriji in prizna, da si ni mogla predstavljati velikosti prostorov in obsega razstavljenih del, pa tudi hitrosti, s katero se dela prodajajo in zanimanja, ki ga je DobraVaga požela.
Vodja projekta Piera Ravnikar pove še, da je eden od povodov za nastanek DobreVage potreba po vzporedni zgodbi: »zgodbi, da svet umetnosti ni samo klasični umetniški trg ‘lepih in bogatih’, je tudi trg novih, angažiranih in inovativnih formatov, ki aktivno podpirajo, spodbujajo in promovirajo mlade izdaje potencialnih likovnih zgodb ter originalnih umetniških praks. Umetniški izraz, ki naj bi bil osnovni pogoj za uspešnost umetnika se žal vse bolj podreja drugim interesom, zato je pomembno poslanstvo DobreVage spodbujanje sredine, vseh likovnih jezikov, stilov in vsebin. Vse to bi radi dosegli s krepitvijo domačih in mednarodnih povezovanj, saj bi tako olajšali dostop do priložnosti, ki med seboj povezuje umetnike, strokovno in zainteresirano javnost.«
Kako kaže?
Razstavljena dela v prvi vrsti navdušijo z raznolikostjo. Veliko jih pritegne s svojo duhovitostjo in lahkotnostjo, čeprav to še zdaleč ni skupni označevalec celotnega izbora. Mediji, ki jih uporabljajo umetniki, precej variirajo, prav tako so opazne precejšnje razlike v slogu in motiviki. Kar povezuje vsa dela, od teh duhovitih do tistih z nekoliko težjo sporočilnostjo in načinom izraza, je nekaj, kar lahko na prvo žogo označimo za mladostnost. Tak vtis je mogoče nujen že zaradi samega konteksta, a trdimo lahko, da se v delih izrisuje skupni ustvarjalni duh generacije, ki je zaznamovana s svojim kulturnim okoljem in s sebi lastno negotovostjo.
Kot rečeno se v sklopu zine vitrine ta mesec predstavlja Nez Pez, umetnik na mesec je Kapitan Kolačkov, umetnica, ki bo naslednje tri mesece ustvarjala v odprtem ateljeju pa je Helena Tahir.
Že na otvoritvi je bilo videti, da se razstavljena dela ves čas prodajajo – res je bilo tistega večera prodanih 13 del, že naslednjega dne pa 7 del, med njimi tudi dražja. Med cenejšimi prodajnimi kosi so zini (8 do 15€), najdražje pa je platno, ki doseže ceno 658,80€. Kupci del so že takoj na začetku galerijske zgodbe bili tako domačini kot turisti, ki jih privabita lokacija in ideja. Upamo, da se DobraVaga usidra v mestno dogajanje in da postane obvezna postojanka kupcev umetnosti in tistih, ki jih zanima kvaliteten pregled tega, kar se trenutno dogaja v mlajši sferi slovenskega umetniškega prizoršišča.
