Nika Oblak in Primož Novak: In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 10

Jernej
Čuček Gerbec

Kdaj: 12. junij–12. julij 2019
Kje: Projektni prostor Aksioma

12. junija se je odprla razstava dua Nike Oblak in Primoža Novaka, ustaljenega umetniškega tandema, ki se na sceni pojavlja že od leta 2003. Njuna dela se gibljejo med videom, instalacijo in intervencijo, vsakič vključujoč piker komentar ali ščepec muzanja.

Tokratna razstava predstavlja delo Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo?, gre za kinetično instalacijo, ki sloni na videu. Na steni vidimo televizijo, ki se vrti okoli svoje osi Z, na ekranu pa moškega, ki neprestano hodi desno in ves čas lovi ravnotežje, saj se mu tla neprestano spodmikajo. Kombinacija videa in vrteče se televizije daje iluzijo možakarja, ujetega v vrteče se kolo.

Elegantne tehnične rešitve obračajoče se televizije (prenos videa in elektrike brez motajoče se žice) so lično pospravljene za samo napravo in ustvarijo popolnoma prepričljivo iluzijo. Vendar tehnična izvedba ni bistvo tega umetniškega dela, bistvo leži v sinergiji, ki ustvari iluzijo. Video, ki smo ga vajeni gledati na statičnem prikazovalniku, tako vstopi v prostor. Skupaj s samim predmetom, televizijo, ustvarita novo podobo. Dinamično, kinetično podobo, ki po svoje uhaja z ekrana v prostor sam. Tako gledalec ne gleda videa, ampak skulpturno igro objekta s posnetkom, ki se zdi odziven na gibe samega predmeta. Oblak in Novak se s tem delom gibljeta znotraj oplemenitene resničnosti^[1]. Gre sicer za nasproten pristop, kot smo ga vajeni, a je prav tako legitimen. Po navadi si moramo namreč za oplemeniteno resničnost nadeti očala.

Interpretativne izhodiščnice te preproste geste so skorajda neizčrpne. Tako, kot se moški Sizifovo neprestano obrača po ekranu, tako bi bilo Sizifovo poiskati vse aplikativne smeri te parabole. Z naslovom dela avtorja pribijeta žebljico na glavico in gledalca usmerita v brezmejno izpraševanje — od pomena mondenega življenjskega cikla, vloge tehnologije, našega razmerja z njo in navsezadnje do vloge neprestanega umetniškega ustvarjanja.

Male geste v umetnosti delujejo, blestijo z malimi opombami, ki zatresejo status quo. Tako je predstavljeno delo bliže plaketi, ki sta jo Oblakova in Novak postavila na Finskem (delo The Plaque). Z majhnim zamikom od običajnega dregnejo v naš kognitivni proces toliko, da se kolesja v glavi spravijo v pogon. Avtorja sta ustvarila tudi serijo del (The Scream, Border Mover, Reality is Out, Sisyphus Actions, Jumpers), ki si s tokrat razstavljenim delom delijo format, vsebinsko pa stojijo razmeroma narazen. To gesto razvodeni in spremeni v preigravanje s formatom/medijem. Gre torej bodisi za raziskovanje ali izpopolnjevanje formata v najboljšo obliko. V smislu slednjega je predstavljeno delo tudi najboljše delo v seriji. Vsaj za zdaj. Interpretativno in pomensko ponuja to delo solidne vzporednice s vsakdanjim življenjem — zeitgeistom.

Ko delo Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo? umestimo sredi celotnega opusa avtorjev, je jasno, da je skupen vsem njunim delom element humorja. Dela postavljajo pod vprašaj različne aspekte življenja, vendar se avtorja tega vedno lotevata z nekoliko lahkotnosti, neobremenjenosti. To opazimo predvsem v njunih zgodnejših delih. Lahko bi rekli, da z zadnjim delom nekoliko resneje komentirata simptom sodobnega časa, vendar si upam reči, da avtorja nista zbezljala od svojih korenin. Prav nasprotno, absurd upodobljenega moškega — hrčka, delu dodaja merico hudomušnosti.

^[1] AR – augemented reality