Medsebojno prepletenost zvoka na trienalu lahko lahko metaforično povežemo s samo naravo globalizacije – tudi v pretežno odprtem prostoru, naj gre za tovarno v Melju ali za planet Zemlja, je nemogoče ubežati tistemu, kar se je že zgodilo; tistemu, kar je človeštvo že zagrešilo.
Ob pogledu na ta plakat je začutiti prikrito jezo in razočaranje nad politično odločitvijo. Način vzpostavljanja družbenega nadzora nad ženskami in manjšinami (med katere spadajo tudi osebe skupnosti LGBTIA+), vzbuja zaskrbljujoč občutek nemoči in nevidnosti.
Krožna oblika manjšega prostora Mestne galerije daje razstavi nekoliko intimnejši utrip, v nasprotju s tem pa se zdi, da razstavljeni izdelki odpirajo široke svetove v stranske ulice raznih svetovnih mest. Razstava tako svojemu okolju doprinese zanimiv pogled, saj bi v Novi Gorici ulice takšnega obsega in izgleda težko našli.
Objame nas na prvi pogled idilična scenografija s hišo v naravnem zimskem okolju, pred katero vidimo ponosnega lastnika v lovski opravi s konjem in psom, na desni pa dve veliki lovski trofeji. Nekaj sekund zatem podobo prekine migetajoča svetloba stroboskopa in ko skušamo s pogledom zajeti celoto kulise pred sabo, nas nežno poprši sneg.
Z omenjenih vidikov se zdi doprinos predstavljenih umetnic izjemen, saj z umetniškimi praksami, pri katerih pogosto angažirajo same sebe, naslavljajo aktualna družbenopolitična vprašanja in se odzivajo na širšo družbeno kuliso.
Sestavni del razstave je dialog med ekstremi: abstraktna umetnost, ki nam da namig za možno interpretacijo, otopljena hladnost modernističnega sloga, obvladljiva širokopoteznost. Razstavni princip nakazuje na dialog med zapuščino modernistične miselnosti in postmodernistično senzibilnostjo, ki je do prve vzpostavila skeptičnost.
Čeprav je svoje delo v reklamni industriji zaključil, piše, da se zaveda njene vseprisotnosti, agresivnosti in zvitosti ter da prezira, kako nam je porinjena pred oči proti naši volji, kako nas izkorišča, kako manipulira z nami in v nas vzbuja lažne potrebe.
Koridor – križišča umetnosti že od leta 2014 deluje kot samoorganizirana študentska kulturna platforma, ki v veliki večini deluje na prostovoljni bazi. Z v zadnjem času povečano in izboljšano kritiško dejavnostjo želimo narediti korak k profesionalizaciji, zatorej bomo veseli vsakršne podpore. Ta bo namenjena izključno izboljševanju platforme.