Invader: Grafike na papirju
Kdaj: 22. 12. 2020–18. 5. 2021 Kje: Mednarodni grafični likovni center Kustos: Božidar Zrinski Naslovna fotografija: Arhiv MGLC
Od konca lanskega leta in vse do maja 2021 Mednarodni grafični likovni center gosti francoskega umetnika, ki deluje pod psevdonimom Invader. Prava identiteta Invaderja je javnosti neznana, njegovo ulično umetnost oz. invazije v javni prostor pa lahko najdemo na skoraj vseh celinah. Z mozaiki različnih velikosti materializira znane podobe iz prvih videoiger, kot sta Pac-Man in Space Invaders. Pikselska slika se zaradi svoje specifične oblike, sestavljene iz manjših kvadratnih ploskev, lepo izraža z medijem keramičnih ploščic. Te v nasprotju z grafiti večkrat ostanejo nedotaknjene na mestu invazije, čeprav gre pogosto za ilegalen poseg v javni prostor. Vzroke za to lahko najdemo predvsem v kvalitetni izvedbi del, prijetni in nevulgarni motiviki ter splošni javni naklonjenosti mozaikom, ki jih redkokdo razume kot vandalizem.
Razstava z naslovom Grafike na papirju se razprostira po skoraj celotnem prvem nadstropju MGLC-ja. Kontinuiteto belih sten v vsaki sobi prelomi po ena barvna stena, ki je v skladu z barvno shemo umetniških del, hkrati pa v razstavo vnese živahnost in dinamiko. Razstavljena dela so grafike v tehniki sitotiska, ki gledalca pritegnejo s svojo barvitostjo, igrivostjo in retro pikselskim izgledom. Gledalec se sprva spozna z umetnikovimi najbolj prepoznavnimi podobami, kot so liki iz igre Space Invaders – ti so razstavljeni v različnih barvnih variacijah in humornih kontekstih. Tak primer je denimo simbol omrežja Wi-Fi, v katero vdre eden od Invaderjevih vesoljcev, s čimer pride do zabavnega zlitja oldtimerja digitalnega sveta in nove tehnologije. Motivika videoiger se nadaljuje v naslednjih prostorih, kjer so razstavljene grafike likov Astro Boy, Kung-Fu Master, Mario, Pac-Man itd. Preko njih smo soočeni z digitalno zgodovino, ki je v današnji poplavi vsebin že skoraj pozabljena. S prenosom motiva v umetniški medij je Invader svojim likom ponovno ustvaril prostor v zavesti ljudi – starejša generacija se tako preko njih z nostalgijo vrača v čase low oz. retro techa, mlajša pa odkriva kreativnost pionirjev.
Zanimanje za piksel in njegovo povezanost z mozaiki je umetnika pripeljalo do razvoja umetniške smeri rubikkubizma, ki kot medij uporablja rubikove kocke. Dela, nastala v tem slogu, s svojo živo barvno shemo in grafičnim medijem spominjajo na pop art. Upodobljeni motivi so izposojeni iz popularne kulture, filma in glasbe – tako sta na ogled postavljena Kubrickova glavna akterja iz filmov Izžarevanje in Peklenska pomaranča ter eden najbolj znanih albumov skupine The Beatles, Abbey Road. V mediju rubikove kocke lahko na povsem nov način izkusimo tudi znana dela iz sveta likovne umetnosti, kot sta npr. Leonardova Mona Liza z novim naslovom Low Res Mona Lisa ter Krik oz. Vdrli krik (Invaded Scream) norveškega ekspresionističnega slikarja Edvarda Muncha.
Zadnji razstavni prostor je posvečen petim kratkim filmom, v katerih spoznamo Invaderjev način dela in razmišljanja, bolj celostno pa sta predstavljeni tudi Invaderjevi najbolj znani pustolovščini. Prvi, ki nosi naslov Invazija Djerbe, prikazuje, kako je ves otok zaznamoval z mozaiki, v katerih je združil zanj značilen slog z motivi, ki odražajo tamkajšnjo družbo. Drugi film prikazuje projekt, s katerim je enega od svojih mozaikov, Space Invaderja, poslal nazaj domov, v vesolje oz. stratosfero. Film sledi nastanku ideje, njenim tehničnim zapletom in večkratni izvedbi ter nas na koncu popelje do izjemno zabavnega rezultata – kratkega videa potovanja do stratosfere in padca na Zemljo. Invaderjev opus poleg grafik, mozaikov in razstavnih katalogov vključuje tudi zemljevide invazij (Invasion Maps), ki si jih lahko ogledamo na razstavi. Gre za nekakšne žepne zemljevide večjih mest, na katerih je vidna sled umetnika oziroma pot njegovega gibanja s točno označenimi lokacijami umetniških invazij. Na podlagi teh zemljevidov je nastala tudi aplikacija, v kateri uporabniki zbirajo točke z vsakim na novo odkritim Invaderjevim umetniškim delom.
Razstava je zagotovo vredna ogleda, saj v resno galerijsko okolje vnaša še kako potrebno sproščenost in igrivost. Invader je v hram visoke umetnosti z uporabo grafičnega umetniškega medija vnesel simbole digitalne kulture, ki je bila od nekdaj namenjena široki množici. V prostoru, ki ga obiskuje le določen del prebivalstva, tako razstavlja dela, ki jih je primarno tudi sam ustvaril za množice, oziroma – še bolj radikalno – v nekaterih primerih razstavlja le umetniška poročila o delih, ki so bila ustvarjena za množice na ulicah mest. Invader tako s svojim delom preizprašuje hierarhijo razstavnih prostorov ter enakopravno izhodišče za gledalca, ki tudi na ulici ni prikrajšan za umetniško izkušnjo.
Nasvet: ko boste naslednjič hodili po Ljubljani, se ozrite malo okoli sebe – druga invazija Ljubljane je bila zelo plodna.
Uredil: Jernej Čuček Gerbec
