Annette Krauss: Prikriti kurikulum

Kdaj: 5. 10.–5. 11. 2021
Kje: Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana
Kuratorstvo: Tea Hvala, Iva Kovač, Sara Šabec
Razstava v okviru mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk

V okviru festivala Mesto žensk se je v Galeriji Škuc odvila razstava z naslovom Prikriti kurikulum. Annette Krauss, nizozemska umetnica in pedagoginja, se je pri tem projektu lotila prav združevanja šole in umetnosti. V obsežnem opusu videoposnetkov, ki so nastajali vse od leta 2007, se avtorica sprašuje, kaj pomeni prikriti kurikulum.

Ko vstopimo v galerijski prostor, opazimo vrsto različnih televizijskih zaslonov. Vsi so opremljeni s slušalkami, na njih pa se predvajajo najrazličnejši videoposnetki mladih. Pri nekaterih gre za krajše igrane posnetke, medtem ko imajo drugi obliko intervjuja. Posameznik si tako posnetke ogleduje v želenem zaporedju in prisluhne zgodbam mladih. 

Krauss kot prikriti kurikulum razume zlasti tisto, česar se mladi naučijo v šoli, a ne v okviru uradnega učnega načrta. Kljub temu da to znanje ni zapisano v knjigah, je vedno prisotno. Prikriti kurikulum mlade nauči discipline, reda in hierarhije. Tak primer je pogovor, ki ga je avtorica opravila z vratarjem na eni od srednjih šol. V intervjuju je opisal svoj delavnik in pravila, po katerih se morajo ravnati tako učenci kot učitelji. Zvočni posnetek ponazarja, kako šola uči poslušnosti, složnosti in točnosti. Ob poslušanju intervjuja gledalec opazuje posnetek, na katerem se dijaki skrivajo po šoli in se – nekoliko ironično – izogibajo varnostnim kameram. Pri tem se zrcali tudi druga skupina ravnanj, ki se oblikuje v šolskem sistemu. Annette Krauss jih pojmuje kot nekakšne odgovore na pravila, ki jih zastavlja šola. V enem od intervjujev so mladostniki z različnih srednjih šol govorili o svojih načinih prepisovanja pri testih. Zanimivo je bilo opazovati, kako se ti razlikujejo med dijaki posameznih šol. 

Annette Krauss pri svojem umetniškem delovanju rada preizkuša meje posameznega predmeta in njegove uporabnosti. Na enem od videoposnetkov, ki se predvajajo v  zadnji sobi, to ponazori s stolom. Stol je objekt, ki ga vsi dobro poznamo in uporabljamo v vsakdanjem življenju. Njegova primarna funkcija je posamezniku omogočati sedenje, včasih ta nanj tudi stopi. Avtorica pa pravi, da ima lahko stol mnogo drugih funkcij, na katere ne pomislimo, ker smo navajeni na njegovo družbeno določeno uporabo. Sama v predmetih in družbenih fenomenih išče pomene, ki niso konvencionalni. Posameznik lahko stol uporabi za mnoge druge naloge in se igra s prostorom, ki ga ta ustvari, npr. med svojimi nogami. Opisani koncept so razvijali tudi dijaki ene od srednjih šol. V šolskih in galerijskih prostorih so uporabljali predmete na neobičajne načine in zavzemali prostor z nenavadnim gibanjem. Priča smo poigravanju s prostorom in praznino, ki ju ustvarjajo predmeti in osebe na posnetkih. 

Od tod izhaja tudi umetničina teza, da učni načrt ni vedno tak, kot se zdi. Obstaja prikriti kurikulum, ki otrokom zapoveduje norme. Te niso vedno odvisne od pedagogov in ustanov – gre namreč za celotno okolje, v katerem mladi preživijo večino svojih dni. To okolje je lahko v mnogih kontekstih nevključujoče, pristransko, celo represivno. Vse to oblikuje in vzgaja mladostnike, saj norme ponotranjijo. Pri nastajanju umetniškega dela Prikriti kurikulum se je za dijake odprlo polje pogovora. V okviru projekta so spregovorili o svojih pogledih in odzivih, ki si jih delijo. Delavnice, na katerih so nastali videoposnetki, so postale del njihovega šolanja, enakovredne ostalim učnim predmetom. Avtorica je mladim s tem dejanjem omogočila ustvarjanje in izražanje. Tako je z njihovim razumevanjem vsakdanjih dejanj v šolskem kontekstu nastal pravi arhiv avdio- in videovsebin. 

Ob ogledu razstave je posameznik ves čas soočen z vprašanjem prikritega kurikuluma, ki mu je bil oziroma mu je priča. Ogled posnetkov omogoča poistovetenje tako z avtorico kot z učenci, obenem pa razkriva razlike v nekaterih navadah. Celoten umetniški projekt torej obiskovalca nagovarja z vprašanjem, katera pravila so vpisana v naš vsakdan in kakšen je naš odgovor nanje. 

Uredil: Jernej Čuček Gerbec
Lektorirala: Nataša Martina Pintarič