1. 7. 2022 / Podobe / Kritika

Alen & Robi Predanič: The Witch Twins

Kdaj: 3. 6. 2022-2. 7. 2022
Kje: UGM Studio, Maribor
Kuratorstvo: Jure Kirbiš

Prostori UGM Studia so junija zasijali v zasanjano veselih barvah, oblikah ter zvokih 60. in 70. let 20. stoletja, ki jih je za obiskovalce pričaral tandem, znan pod imenom The Witch Twins, ki ga sestavljata Alen in Robi Predanič. Video performans umetnika, ki svoj domišljijsko-intimni svet sicer z občinstvom povečini delita preko socialnih omrežij, po približno petih letih umetniškega udejstvovanja na pobudo kuratorja Jureta Kirbiša prvič predstavljata znotraj galerijskega okolja. 

Brata Predanič, mlada umetnika iz Brežic, sta prosto pot svojemu umetniškemu naboju  dopustila šele v študentskih letih. Leta 2017 sta v ljubljanskem študentskem domu začutila svobodo večjega mesta, ki jima je končno omogočilo zaživeti in zadihati lastno resnico.  Resnico, ki sta jo pričela razvijati že v otroštvu, vendar je bila kaj hitro utišana s strani družbe, z željo po vključitvi pa sta jo tudi sama pokopala, ukrotila in hermetično skrila globoko v svojo notranjost. Z željo po vrnitvi v otroškost, igrivost in domišljije poln svet sta svojo študentsko sobo nevede spremenila v sanjski prizor, totalno instalacijo. Medij instalacije so v umetnosti prinesli že dadaisti z Duchampom na čelu v začetku 20. stoletja, instalacija, kakršni smo priča pri bratih Predanič, pa spominja na instalacije, ki so v vsej polnosti zasijale v 60. letih prejšnjega stoletja. Njuna študentska soba v Ljubljani predstavlja izhodiščno točko njunega ustvarjanja lastnega »video arta«, katerega glavna protagonista sta brata sama. Vsebina krajših video posnetkov, ki jih ekspresivna dvojica še vedno ustvarja, sloni na pravljično-satiričnih, nadrealističnih scenah, predimenzioniranih kostumih in rekvizitih ter nepredvidljivih komično-srhljivih gestah likov, vse skupaj pa enovito zaokrožuje nostalgično oziranje na gibanje »flower power«, hipije, obdobje miru in ljubezni. S pomočjo svojega ustvarjanja bežita iz resničnega, duhamorno monotonega sveta in podoživljata lirična otroška občutja ob gledanju risank, kot so ikonični Telebajski, ali pa  filmov Harry Potter, Čarli in tovarna čokolade, Alica v čudežni deželi ipd. Njuno nenehno oziranje nazaj v preteklost ne deluje kakor utopično hlepenje ali vračanje v neizživeto, vendar kot povsem spontana, vznesena izbira umetnikov, da se približata času, ki ju vedno znova nagovarja in navdihuje.

Foto: Klemen Golob

Razstava The Witch Twins v UGM Studiu gledalca popelje skozi t. i. otoke, ločene glede na posamezne video vsebine bratov Predanič, ki so bile ustvarjene tekom zadnjih petih let njunega delovanja. Sleherni projekt je predstavljen s skicami, risbami, scenami, ikonami, maskami, rekviziti in inovativnimi kostumi, ki sta jih umetnika ustvarila in uporabila za snemanje. Galerijske otoke dopolnjujejo video performansi, ki se vrtijo na starih »škatlastih« televizijskih sprejemnikih, dopolnjujočih zgodbo drugega časa in sveta. Večina razstavljenih eksponatov je prilepljenih in ne pribitih na steno, kakor bi pričakovali. Za nenavadno postavitvijo zopet tiči zgodba umetniškega tandema. Kurator Jure Kirbiš je razkril, da bratoma v ljubljanski študentski sobi ni bilo dovoljeno zvrtati nobenih lukenj, niti ničesar pribiti na steno, zato sta se navadila vse predmete pritrjevati z lepilom, pa naj bodo to slike, krožniki, ali drugi uporabni predmeti. Žeblji bratoma očitno še vedno predstavljajo tabu, zato sta sledila svojim občutkom in preferencam tudi pri postavitvi same razstave. Ob  sprehodu čez stopnišče (ki se prav tako ni izmuznilo umetniški intervenciji bratov — ob stopnišče sta namreč namestila majhne okrasne lampijončke in kroglice, vzete iz njunega magičnega sveta) se obiskovalec znajde v kletnem prostoru galerije. Tam se na veliki projekciji predvajajo videospoti, ki sta jih umetnika ustvarila za različne glasbene skupine po svetu, kot so Sunfruits, Runa de Luna, Curving Tooth idr. Čeprav gre pri teh delih za naročila, niso le-ta nič manj igriva, hudomušna in iskrena. 

Foto: Klemen Golob

Razstava kot celota nudi dober pregled dosedanjega dela bratov Predanič, vendar razstavljenemu umanjka izdatnejša umetniška intervencija. Njuna zgodba je obravnavana v kontekstu muzejske predstavitve artefaktov, interakcija z galerijskim prostorom pa je nekoliko okrnjena. Razstava sicer predstavlja zgolj vstop v zanju nepoznan galerijski svet, ki ponuja povsem nove razsežnosti ustvarjanja, tako da je v tem kontekstu lahko obravnavana šele kot predigra.

Brata Predanič s svojim ustvarjanjem predstavljata pravo odkritje na slovenski umetniški sceni. Njuna dela so, od začetka do konca, umišljena fantazijska kraljestva v malem. Pa vendar. Brata sta se s svojim delom svetu povsem razgalila. Čeprav je srž njunih performansov igra, pri njima ni čutiti ničesar zaigranega. Njuno delovanje je povsem naravno in pristno ter je v tem oziru samo sebi namen. Osvobojena družbenih pričakovanj in norm obenem izpostavljata zgrešeni mehanizem družbe — njuno delo je kakor manifest proti ukalupljenosti slehernika v lastne statusne norme in apatičnosti v »zaciklanosti« predvidljivega vsakdana, v katero nas je ujel konstrukt kapitalizma.


Lektorirala: Ivana Rosa

                                        
06_The Witch Twins v njuni študentski sobi, 2018 copy