7. Brumen – Bienale vidnih sporočil Slovenije
20. oktobra je v Narodni galeriji pod okriljem Fundacije Brumen odprla svoja vrata razstava finalistov sedmega Bienala vidnih sporočil Slovenije. Šestčlanska mednarodna žirija je izbirala med kar 376 prijavljenimi deli, izmed katerih si je le 210 najboljših del pridobilo mesto na razstavi. Glavni pogoj za prijavljena dela je t.i. predhodna realizacija, kar pomeni, da morajo biti dela javno objavljena. Dela so razporejena v 26 kategorij, glede na svojo umetniško vrednost pa se jim podeli različne nagrade. Brumnovo nagrado prejme delo, ki je najboljše v svoji kategoriji, Študentsko nagrado prejme najboljše delo v kategoriji 26 (nerealizirani izdelki študentov), Veliko Brumnovo nagrado pa prejme najboljše delo na Bienalu. Žirija lahko določenemu vidnemu sporočilu oziroma njegovemu delu podeli t. i. pohvalo žirije.
Kaj sploh je vizualno sporočilo? Fundacija Brumen ga definira kot »sistematično, ciljno usmerjeno posredovanje sporočila z vizualnimi sredstvi.« Prav tako postavljajo ločnico med umetnostjo, ki je samoizrazna in vizualnim sporočilom, ki izraža željo naročnika in je namenjeno določeni javnosti. V grobem bi lahko rekli, da opravlja tri funkcije: identifikacijsko – prepoznavna vizualna podoba podjetja, organizacije, dogodka; informativno – posredovanje informacij prek različnih medijev in promocijsko – vsebina, ki je predstavitvena in prepričevalna in apelira na oglaševanje.
Ker v sodobni družbi potreba po vedno novih in drugačnih vizualnih sporočilih raste, lahko rečemo, da vzporedno kakovost samega oblikovanja pada. Prodor neprofesionalnega oblikovanja pogojujeta dostopna računalniška tehnologija in naročniki, ki so pri svojem izboru neselektivni in izvajalcev pogosto ne poznajo dovolj dobro. Zato so v imenovani fundaciji prepričani, da slovenski prostor potrebuje točno določene kriterije ustvarjalnosti in odličnosti. Poleg Bienala stremijo tudi k vzpostavitvi prostora za kritiko, publicistiko in teorijo na področju oblikovanja vidnih sporočil. Prevlada nekvalitetnega oblikovanja je celo družbi škodljiva, saj otežuje učinkovito komunikacijo med ljudmi, tako oblikovanje je moteče in nasilno, še posebej, ko se ga poslužijo institucije, ki so za družbo življenjskega pomena (bolnišnice, kulturni centri, vlada …).
Razstavni prostor se razteza preko treh etaž novega prizidka Narodne galerije, dela pa so razporejena glede na pripadnost eni izmed 26 kategorij. Tako si lahko ogledamo vse od oglasov, znamk, embalaže, plakatov, koledarjev pa do digitalnih publikacij in aplikacij. Na vse večjo vlogo oblikovanja v digitalnih medijih letos opozarja tudi podelitev Velike Brumnove nagrade aplikaciji Flaviar. Ta je namenjena spoznavanju in ocenjevanju več kot 10.000 vrst žganih pijač. Vizualno jo je opremil ljubljanski studio Ljudje, čigar vizija se sklada z načeli bienala. Na svoji spletni strani so v opisu zapisali: »Smo ljudje, ki radi rešujemo probleme. Prihajamo iz kreativne družbe, katere temeljne vrednote so deljenje znanja, odgovorna komunikacija in trajnosten razvoj. Dodajamo vrednost produktom, storitvam, dogodkom in komunikacijam.«
Posebnost aplikacije je vizualna predstavitev glavnih okusov vsake od pijač – »the Flavour Spiral« (spirala okusov). Kot samostojno delo je v 24. kategoriji (digitalne infografike) prejela tudi Brumnovo nagrado. Žirija je v svoji utemeljitvi napisala, da ima oblikovanje poglavitno vlogo, saj je popolnoma izvirno in inovativno s spiralo okusov v središču. Med drugim so zapisali tudi, da je omenjen izdelek »dokaz, da so osredotočene digitalne zamisli odlična priložnost tako za ustvarjalnost, kot za posel.«
Aktualen je tudi dobitnik Brumnove nagrade v kategorji 13 – črkovne vrste, Seen. Gre za pisavo, ki jo lahko uparabljamo v katerem koli programu, njena posebnost pa je v tem, da samodejno prečrta vsako besedo, ki jo ameriška in britanska obveševalna služba (NSA in GCHQ) uvrščata med nevarne besede (t. i. »spook words«). Svoj seznam agenciji uporabljata pri opazovanju in nadzorovanju naših spletnih pogovorov. Stopnja cenzure je izražena skozi tri različne stile: Strikethrough, Underlined in Blackout. Tako pri pisanju teksta dobimo vpogled v to, kako »sporen« je naš dokument, sama pisava pa nas sproti opozarja na to, kako hitro je naša zasebnost lahko ogrožena. Režija je zapisala, da je črkovna vrsta bistroumna, konceptualno zanimiva in primerna našemu času.
Serija naslovnic Objektiv sicer ni prejela nobene nagrade v kategoriji 10 – ovitki in naslovnice, a naš pogled kaj hitro pritegne njihovo delo Najboljši sosed – ko so sosedi Hrvati kupili Mercator, ki je dobesedna konceptualizacija Mercatorjevega slogana. Na naslovnici je več kopij Mercatorjevega logotipa, ki so razporejene v hrvaško heraldično šahovnico. Igra znakov in besed tako s pikrim tonom komentira prodajo državnega dela Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.
Zaradi izredne vsebine, odlične izvedbe, zelo dobre ilustracije in zgradbe je bila v kategoriji 26 – nerealizirana študentska dela za svoje diplomsko delo Načrtovanje in izdelava priročnika za ročno vezavo knjig nagrajena Maša Majce Mesarič.
Vsako leto žirija nagrado posveti tudi enemu izmed naročnikov, »za izstopajoče razumevenje, podporo in uporabo vidnih sporočil.« Letos je ta pristala v rokah literarno-umetniškega društva LUD Literatura, ki je naročilo oblikovanje zbirke Prišleki (nagrajene v kategoriji 10 – ovitki in naslovnice). Drznili so si namreč tvegati z drugačnimi platnicami ter močni ilustraciji dovolili, da zablesti v svojem pravu.
Predsednik žirije Max Gadney (Velika Britanija) je povedal, da je kakovost del navkljub majhnosti države zelo visoka. Žirijo so sestavljali še Liza Enebeis (Nizozemska), Leonardo Sonnoli (Italija), Michel Bouvet (Francija) in Artul Rebelo (Portugalsko). Izrazili so zadovoljstvo nad vsemi deli, saj ta niso preveč trendovska. Opozorili pa so na to, da jim manjka širše svetovne vpetosti, ki je ne dosežemo s kopiranjem, ampak s povezanostjo tako na vzhod kot zahod. Želeli so videti »izviren slovenski glas, del širšega sveta, a neodvisno naravnan.« Razstava bo odprta do 22. novembra 2015.
