Sankai Juku: Meguri
V Cankarjevem domu je konec meseca februarja gostovala japonska buto skupina Sankai Juku, ki jo je že leta 1975 ustanovil Ushio Amagatsu – pripadnik druge generacije ustvarjalcev tega umetniškega izraza. Buto, katerega začetnika sta Tatsumi Hijikata in Kauzo Ohno, se je na odrih prvič pojavil v turbulentnih časih po 2. svetovni vojni, njegova nenavadna gibalna in vsebinska pojavnost pa še danes predstavlja enega najbolj radikalnih pristopov k (sodobno)plesni umetnosti.
Na gostovanju se je skupina predstavila s predstavo Meguri, katere ime v kitajščini pomeni vse, kar kroži. Plesne točke so razdeljene na sedem delov oziroma prizorov: Klic iz daljave, Preobrazba na morskem dnu, Dve površji, Slutnja-spokojnost-drhtenje, Gozd fosilov, Tkanje in Vrnitev.
Kot celota je predstava izrazito izčiščena. Scenografija je v osnovi sestavljena iz čudovite visoke stene, na kateri se odslikavajo reliefi morskih lilij iz paleozoika in pa peska, ki preko premikov teles ustvarja svoj lasten relief, ki je publiki zaradi pretkane tehnike luči večinoma ostane skrit. Sliši se le zvok noge, ki drsi po pesku, slednji pa se počasi razkriva šele proti koncu. Telesa plesalcev so belo pobarvana in brez pretirane mimike – vse kar govorijo, govorijo skozi telo.
Prikazani ples slika abstraktne podobe, v katerih se vsak plesalec vrti v svojem ciklu, skupaj pa tvorijo celoto, ki postane masovno kroženje življenja. Tudi, kadar so ločeni eden od drugega, se med njimi čuti tesna povezanost, podobno kakor povezanost osnovnih elementov življenja: vode, ognja, zemlje in zraka, ki skupaj tvorijo dušo. Podobno se predstavlja tudi skupina, ki vsakega od prizorov pospremi s simboli enega od teh elementov, dokler se končni prizor krožno ne zedini z začetnim.
Tako eterično zasnovono plesno predstavo pa je skorajda smešno opazovati v ogromni Gallusovi dvorani, v kateri je stik med plesalci in gledalci malone izničen, hkrati pa glasni zvočni efekti gledalcev in njihovih fotoaparatov vedno znova uničujejo atmosfero predstave, ki za svoje delovanje potrebuje popoln mir. Kljub temu je Meguri fascinantna stvaritev, ki gledalcu dopušča izjemno svobodo pri dešifriranju njenega gibalnega jezika.
