Razcufane zgodbe
Po besedilih Petra Svetine Režija: Maruša Kink Igrajo in pripovedujejo: Lina Akif k. g., Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin, Pantaloons (Luka Belič k. g., Aljaž Markežič k. g., David Nik Lipovac k. g.) Dramaturgija: Špela Frlic Glasba: Pantaloons Scenografija in kostumografija: Vasilija Fišer Oblikovanje pokrival: Alja Sušnik Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic Lektorica: Mateja Dermelj Producentka in vodja predstave: Jera Topolovec Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in zavod Divja misel – Vodnikova domačija Šiška Datum premiere: 26. marec 2022 Datum ogleda: 26.marec 2022
V soustvarjalnem procesu med nastopajočimi in režiserko Marušo Kink je po zgodbah Petra Svetine nastala otroška predstava Razcufane zgodbe. Uprizorjena je bila na otvoritveni dan 14. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, letos posvečenega pripovedovanju in ilustraciji, ki skupaj slikata zgodbo.
Mlada igralska zasedba štirih (Lina Akif, Daša Doberšek, Blaž Šef, Stane Tomazin) v vlogi igralcev in pripovedovalcev s svojo karavano gledalca popelje na pravljično potovanje skozi temeljne žanre Svetinovih zgodb in vzpostavi čarobno vzdušje. Igralci publiko vključijo v predstavo, ji prisluhnejo, se nanjo odzivajo in dajejo gledalcu občutek, da je tudi sam del uprizoritve. Razgibano odrsko dogajanje ob glasbeni spremljavi slovenske tričlanske skupine Pantaloons dodatno razživi gledalce. Igralci s svojim brezhibnim poznavanjem koreografije in karakternega značaja svojih likov ter dovršeno igro, uravnovešeno skozi govor in telo, prikažejo tridimenzionalne like. Čustva, ki jih igralci doživljajo med pripovedovanjem, se preusmerijo v njihov gib in govor, ki sovpadata in posledično v gledalcu zelo subtilno ustvarita reakcijo.
Kostumografija (Vasilija Fišer) je zelo iznajdljiva. Vsak kostum je dodelan z detajli in rekviziti, ki natančno reprezentirajo like ter njihove funkcije v karavani. Lik kamele (Daša Doberšak) v funkciji kamelje grbe na hrbtu nosi stolček, nosač (Stane Tomazin) v roki nosi kovčke, iskalka zgodb (Lina Akif) gleda skozi daljnogled, kartograf (Blaž Šef) pa ima palico, s katero svoji karavani zariše pot. Tudi v vlogi scenografke je Vasilija Fišer poskrbela, da imajo vsi rekviziti, tudi kostumski, v predstavi svojo vlogo in pripomorejo k slikanju pripovedovanih zgodb. Atmosfera je konstanto igriva in izžareva v intenzivno izrazitih barvah, ki se spreminjajo glede na rdečo nit zgodbe. Dramsko dogajanje se z odra razširi tudi v parter, kjer karavana potuje med sedežnimi vrstami, skozi predstavo pa se ohranja estetika spreminjajoče se scene.
Predstava nagovarja notranjega otroka v gledalcu in v njem vzbudi radovednost. Popelje in zapelje ga na potovanje, nabito s čustvi in polno smeha, poleg tega pa ga tudi fizično angažira in mu od začetka do konca ne dovoli, da odvrne pozornost od odrskega dogajanja.
Pripovedovanje zgodb je od nekdaj nepogrešljiv del človekovega vsakdana. Prek njih se povezujemo, delimo svoje občutke, misli in pogled na svet. Ko potujejo od ust do ust, se počasi spreminjajo, kljub temu pa njihov tok ostaja neprekinjen. Mladim ušesom so še posebej zanimive. Z njimi odraščamo, spremljajo pa nas vse življenje. Resnične ali izmišljene, vesele ali srhljive – kakršnekoli že so, v nas pustijo svoj pečat. So nesmrtna umetnost, ki nas navdihuje in širi obzorja naše domišljije. Razcufane zgodbe je predstava, ki nas spomni na to čarobnost zgodb in njihov izreden pomen v naših življenjih.
Lektura: Uršula Gačnik