Pregled leta 2019: Oder

Ob prelomu med starim in novim letom smo vam tudi letos pripravili popis dogajanja na slovenskih gledaliških odrih v preteklem letu. Še preden se poglobimo v obujanje leta 2019, vam v odrskem uredništvu želimo navdahnjeno in srečno novo leto. Veliko navdiha pa želimo tudi ustvarjalcem, ki nas iz dneva v dan presenečajo, navdušujejo in skrbijo, da produkcija odrske umetnosti v Sloveniji brsti, ne glede na njeno finančno podhranjenost. 

Ne verjamem, da gledališče lahko spreminja svet.
Ko življenje butne z vso svojo silovitostjo, ga prav nič ne more spremeniti.
Verjamem pa, da bi bila brez njega popolnoma drug človek.

Maruša Majer (odsek iz Slovenske poslanice ob svetovnem dnevu gledališča)

Mnoge inštitucije so v preteklem letu praznovale okrogle obletnice; MN Dance Company nas navdušujeta že 10 let, Mini teater je upihnil svojo 20. svečko, minilo je 50. let od profesionalizacije SNG Nova Gorica, prvega Tedna slovenske drame in rojstnega dne eksperimentalnega gledališča Glej! V SNG Maribor pa so v lanskem letu praznovali častitljivih 100 let delovanja.

Posloviti smo se morali od nekaj čudovitih gledaliških ustvarjalcev. Zapustili so nas Miroslav Slana, Janez Žmavc, Peter Dougan, Lojze Smasek, Milan Štefe, Johann Kresik, Janez Meglič in Lejla Švabič. 

V letu 2019 se je nabralo kar nekaj nagrad (seznam se nahaja na dnu strani), kar nekaj odličnih predstav, kar nekaj strukturnih premikov in seveda leto ni minilo brez aferice ali dveh. Na oder si počasi, vendar vztrajno, utirajo pot tudi avtorska besedila sodobnih slovenskih avtorjev, kot so na primer Bedenje Nebojše Pop-Tasića, Izkoristi in zavrzi me ali Vsak glas šteje Ize Strehar,  Mostovi in bogovi Nejca Gazvode in to jabolko, zlato Simone Semenič. Še vedno pa se ohranja trend avtorskih projektov, kot tudi dramatizacij in zguljenih klasičnih velikanov dramatike.

• V januarju je svoje motorje zagnala platforma Neodvisni.
• Odbor DZ za kulturo se je dogovarjal za vzpostavitev osrednjega kritiškega spletnega medija.
• Celjsko gledališče je na začetku leta kazensko prijavilo režiserja in igralca Borisa Kobala zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic. Izkazalo pa se je, da gre pri izbranem besedilu za plagiat oziroma za prevod dela La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Kobala je upravni odbor predčasno razrešil s položaja direktorja Šentjakobskega gledališča. Šele januarja 2020 pa se je moral zagovarjati tudi na sodišču.
• Na Novi pošti sta se odvila kar dva izjemna festivala; Festival Seks in gledališče ter Festival performansa.
• Zoper prejšnje vodstvo ljubljanske Opere je bila vložena ovadba.
• Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor se je kot pridruženi partner v okviru programa Ustvarjalna Evropa pridružil evropsko sofinanciranemu projektu Port of Dreamers, ki poteka pod taktirko vodilnega partnerja – Dubrovniškega poletnega festivala.
• Krstno praizvedbo Žižkove Antigone so izvedli v Hrvaškem narodnem gledališču HNK.
• Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je javno opozorilo na znižanje programskih sredstev.
• Dramaturginja Ira Ratej je postala nova predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada.
• Boris Mihalj postane novi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije
• Razpis za obnovo ljubljanske operno-baletne hiše je spodletel kar trikrat.
• Ustanovljen je bil sindikat menedžerjev v kulturi in umetnosti.
• Pobuda Gledališki tolmač je k sodelovanju pritegnila kar 12 slovenskih gledališč.
• Na politično agendo dnevnih sej se uvrstila tudi problematika statusa baletnih umetnikov, s čimer so poskušali urediti njihove pogoje.
• Jeseni je v medijih izbruhnila afera, zaradi česa je kasneje Oliver Frljić odpovedal projekt v Slovenskem mladinskem gledališču. Vse se je začelo s člankom “Nov začetek ali začetek konca?” v časniku Delo, kasneje pa se je debata razvnela v medijsko dopisovanje obeh strani. Neskladja so povzročila tudi trenja v umetniškem ansamblu.
• Številne prepoznavne nevladne organizacije so se že v letu 2018 odločile za tožbo zoper ministrstvo zaradi negativnih odločb iz programskega razpisa za obdobje 2018-2021. V Asociaciji pa so še posebej izrazili skrb, da bodo sredstva za sicer uspešno rešene tožbe strošek nevladnih organizacij. Ministrstvo za kulturo je v odgovoru zapisalo, da so težave zabeležili in jih rešujejo na sistemski ravni.

Mnoge domače predstave, mnogi gledališki ustvarjalci in tudi festival Mesto Žensk so uspehe želi tudi čez mejo; Naše nasilje in vaše nasilje in Ali: Strah ti pojé dušo, Realisti, Somrak bogov, Visoška kronika in tudi radijska igra Žrtve radia bum bum. V tujini pa so bili nagrajeni tudi Manca Ogorevc, Aja Kobe in Miha Rodman.

Leto 2019 mogoče ni bilo tako zelo raznoliko, kot je bilo leto poprej. Še vedno pa bi bilo preprosto naštevanje predstav brezsmiselno, kaj šele njihovo rangiranje ali primerjanje. Gledališka kritika omogoča, da predstave ne brezpredmetno kritiziramo ali primerjamo predstavo ob predstavo. Vsaka izmed predstav je “klasa” zase; ima svoj srž, svoj namen, svoj “foro”. Podobno tudi pri Koridorju želimo pristopati do vsake predstave, do vsakega pisca in do vsake kritike/recenzije/refleksije individualno, iskreno, argumentirano. Zato spremljajte prispevke, ki jih bomo v prihodnjem letu pripravili za vas.

NAGRADE

• Prešernova nagrada: Bjanka Adžić Ursulov
• Nagrada Prešernovega sklada: Maruša Majer
• Borštnikov prstan: Marinka Štern
• Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev: še ni naslova
• Borštnikova nagrada za dramsko besedilo: Nejc Gazvoda za izvirno dramsko besedilo predstave Tih vdih (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel za oblikovanje svetlobe v predstavi Ljudomrznik (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za mlado igralko: Anja Novak za vlogo v predstavi še ni naslova  (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikove nagrade za igro:
  Iztok Drabik Jug za vlogo Salem v predstavi Ali: Strah ti pojé dušo
  Nataša Barbara Gračner za vlogo Emmi v predstavi Ali: Strah ti pojé dušo
  Matej Recer za vlogo v predstavi še ni naslova 
  Stane Tomazin za vlogo v predstavi še ni naslova (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za najboljšo režijo:  Tomi Janežič za režijo predstave še ni naslova (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada za avtorsko glasbo: Arturo Annecchino za avtorsko glasbo v predstavi Macbeth (festival Borštnikovo srečanje)
• Borštnikova nagrada po presoji žirije: 
  Posebna nagrada žirije Sebastijanu Horvatu za umetniško gesto
  Posebna nagrada žirije Draganu Živadinovu za umetniško vizijo (festival Borštnikovo srečanje)
• Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone: uprizoritev besedila Rainerja Wernerja Fassbinderja: Ali: Strah ti pojé dušo (festival Borštnikovo srečanje)
• Žlahtna komedija: Realisti (Jure Karas) (Dnevi komedije)
• Žlahtna komedijantka: Vesna Pernarčič  (Dnevi komedije)
• Žlahtni komedijant: Matej Zemljič (Dnevi komedije)
• Žlahtni režiser: Tijana Zinajić (Dnevi komedije)
• Grumova nagrada: Nejc Gazvoda za besedilo Tih vdih (TSD)
• Šeligova nagrada: še ni naslova (TSD)
• Nagrada za mladega dramatika: Ana Obreza za besedilo Iskalci zlata (TSD)
• Grün-Filipičevo priznanje: Darja Dominkuš (TSD)
• Severjeva nagrada: Nina Ivanišin in Ana Urbanc
• Nagrada za stvaritev študenta dramske igre:  Lara Wolf Završnik in Gal Oblak
•  Nagrada za najboljšo stvaritev v ljubiteljskem gledališču: Anže Zupanc 
• Nagrada ZDUS Zlati glas: Jurij Souček
• Igralsko odličje ZDUS “Marija Vera” za življenjsko delo: Vladimir Jurc (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Odličje ZDUS “Polde Bibič” za življenjsko delo: Marija Vidau (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Igralsko odličje ZDUS “Duša Počkaj” za dveletno obdobje: Mirjam Korbar (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Igralsko odličje ZDUS “Duša Počkaj” za dveletno obdobje: Branko Završan (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Odličje ZDUS “Marko Slodnjakj” za dveletno obdobje: Tatjana Stanič (priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije)
• Zlata plaketa JSKD za življenjsko delo: Vasja Samec
• Nagrada Sama Smerkolja: Matjaž Stopinšek
• Nagrada Ksenije Hribar za življenjsko delo: Sinja Ožbolt
• Nagrada Sama Smrkolja: Matjaž Stopišek
• Nagrada za najboljšo predstavo GIBANICA: Skupaj
• Nagrada Julija: Blaž Setnikar
• Dnevnikova nagrada: Jure Heningman
• Večerova nagrada: Živa Selan
• Nagrada Tantadruj za življenjsko delo: Katja Pegan
• Nagrada festivala Zlata paličica za otroško predstavo: Nekje drugje
• Nagrada festivala Zlata paličica za mladinsko predstavo: Seansa Bulgakov
• Nagrada festivala performansa: The Miha Artnak
• Nagrada Lydie Wisiakove: Vojko Vidmar
• Nagrada Gašperja Tiča: Simona Hamer za libreto Cimra in Jana Kolarič za libreto Dogodki v kraju Gabela
• Zlata Tifanija: Rožnati trikotnik
• Čufarjeva plaketa: Blaznost igre
• Linhartova plaketa: Irena Rajh
• Linhartove listine: Ivan Berlot, Alma Knaus, Teater POZITIV
• Klemenčičeva nagrada: Breda in Tine Varl
• Pengove listine: Maksimiljan Dajčman, Polonca Kores in Asja Kahrimanović Babnik